Spreminjanje velikosti koledarja v Android 3.1
vir: engadgetIce Cream Sandwich bo tako uradno razvoj vrnil v eno samo vejo
vir: engadgetPrimer referenčne strojne platforme za Android Open Accessory
vir: engadgetOmenili smo Android 3.1, najnovejšo podizdajo Honeycomba. Ta je za Xoom na omrežju Verizona na voljo že ta trenutek, medtem ko za ostale naprave čas nadgradnje še ni znan. Poleg podpore najemanju filmov je Android 3.1 na Xoom prinesel še možnost, da se tablični računalnik obnaša kot USB gostitelj, na katerega se lahko povezujejo USB naprave, npr. fotoaparati (za prenos slik) in druge zanimivejše naprave, npr. Xbox 360 igralni ploščki. Nadgrajene so še Googlove aplikacije, npr. GMail, Maps, itd., brskalnik in e-bralnik Books. Novost je še možnost spreminjanja velikosti widgetov na domačih zaslonih. Na Android 3.1 bo nekoč poleti nadgrajen tudi Google TV, ki bo z nadgradnjo vred prejel še možnost uporabe Marketa. Podporo so že obljubili Sony, Samsung, Vizio in Logitech, zaenkrat največji (edini?) podporniki projekta. Razvoj aplikacij naj bi bil za televizorje mogoč s popolnoma običajnim SDK-jem za Android 3.1.
Na Google I/O smo dobili tudi uradno potrditev, da bo Ice Cream Sandwich združil razvojni veji za tablične naprave in mobilne telefone, o čemer govorimo že dolgo. Uradno je tudi, da bodo uresničene napovedi o popolnoma novem grafičnem vmesniku na mobilnih telefonih. Ta bo morda še nekoliko spremenjen tudi na tabličnih računalnikih, saj naj bi Google za ICS pripravljal popolnoma novo grafično okolje, s pomočjo katerega bo operacijski sistem sam prilagajal grafične elemente aplikacij med malimi, do ~4-palčnimi in večjimi, okrog 10-palčnimi zasloni. Ena izmed predstavljenih novosti prihajajočega operacijskega sistema je sledenje govorcem med snemanjem videoposnetkov, kar je mogoče s prepoznavanjem premikanja iz same slike ter s podporo zaznavanja smeri, iz katere govor prihaja. Govorčev obraz je nato izrezan iz večje slike ter povečan (na račun kakovosti slike). Operacijski sistem naj bi bil za končne uporabnike na voljo v zadnjem letošnjem četrtletju, medtem ko naj bi bila prva orodja na voljo že danes.
A skorajda pomembnejše od novosti, ki jih lahko pričakujemo na običajnih Androidovih platformah, so Googlove napovedi o premiku na druga področja. Napovedali so, da želijo narediti Android osrednjo platformo oz. napravo z Androidom osrednjo napravo nadzornega sistema celega doma. Z Androidom naj bi bilo tako mogoče v celoti upravljati s pametno hišo, a ne le to, ta bi upravljala kar sama s sabo. Poleg ugašanja luči na daljavo bi se npr. lahko pralni stroj pogovarjal z aplikacijami na telefonu, luči bi se prižigale in ugašale glede na Googlov koledar oz. glede na sestanke, zapisane v njem. Pokazali so še izjemno zanimiv koncept, čeprav z nekoliko zastarelimi deli. Naprava Tungsten je prebrala v škatlico CD-ja vgrajeno oznako RFID ter samodejno v digitalno glasbeno zbirko dodala skladbe s tega albuma, nato pa z le eno potrditvijo začela te skladbe predvajati. Kot koncept je bila predstavljena še možnost spreminjanja osvetlitve glede na igro, ki jo igrate na računalniku oz. na konzoli, pravzaprav pa je za razvijalce programske opreme z dovolj domišljije mogoče skorajda vse.
Ker jim povezava z domovi ni dovolj, razvijalcem s pomočjo popolnoma nove platforme omogočajo povezovanje s praktično katerokoli napravo, ki si jo lahko zamislite. Platforma Android Open Accessory bo brez večjih težav omogočala komunikacijo z napravami z Androidom, ki imajo nameščen vsaj Android 2.3.4 oz. 3.1, odvisno od tipa naprave. Na voljo je tudi prva referenčna strojna platforma, osnovana na Arduinu, ki zaenkrat podpira komunikacijo zgolj prek USB-ja, a naj bi bilo to v kratkem razširjeno še na Bluetooth. Celotna platforma je pravzaprav osnova za prej omenjeno komunikacijo z domom, saj referenčnemu strojnemu delu podobna naprava specifične vmesnike oz. naprave (luči, termostati, pralni stroji, itd.) na različnih komunikacijskih vodilih združi v en sam podsistem, ki ga lahko upravljamo npr. z mobilnim telefonom oz. tabličnim računalnikom. Referenčna platforma z Arduinom je sicer vzgled za razvoj lastnih sistemov velikih proizvajalcev domačih naprav (npr. Gorenje), po drugi strani pa bo omogočila koriščenje sistema tudi domačim mojstrom, ki želijo sami izdelati pametno hišo oz. vsaj dele le-te.
Na konferenci je Google postregel še s krajšo statistiko Androida. Povedali so, da so prav nedavno zabeležili aktivacijo 100-milijonte naprave ter da dnevno beležijo že prek 400.000 novih aktivacij naprav z Androidom. Android Market naj bi bil dom 200.000 aplikacijam, ki so bile skupno nameščene že v 4,5 milijardah primerih - v povprečju bi to naneslo 22500 namestitev vsake aplikacije. Prvo milijardo namestitev so dosegli po enem letu od predstavitve same platforme, zdaj pa za to potrebujejo le še 60 dni.
V boju s počasnimi nadgradnjami na novejše različice operacijskih sistemov so sklenili dogovor z operaterji in proizvajalci mobilnih telefonov. K dogovoru so se zavezali vsi štirje ameriški operaterji in Vodafone ter proizvajalci HTC, Samsung, Sony Ericsson, LG in Motorola. Dogovor pravi, da naj bi bile nadgradnje za mobilne telefone v kratkem času po izidu na voljo vsaj 18 mesecev po izidu telefona, če bo strojna oprema to omogočala.
Udeleženci konference I/O so vajeni prejemanja daril, saj so npr. pred dvema letoma vsi prejeli posebne izdaje mobilnih telefonov HTC Magic. Tokrat je na pomoč priskočil Samsung in izdelal 5.000 posebnih izdaj tabličnih računalnikov Galaxy Tab 10.1 v beli barvi s posebno poslikavo na zadnji strani. Gre za prenovljeno, tanjšo različico, ki bo širši javnosti v trgovinah na voljo šele čez približno mesec dni. Namesto Samsungove tokrat rahlejše preobleke operacijskega sistema, poimenovane TouchWiz, je tukaj uporabljena popolnoma serijska izdaja Honeycomba, ki pa še ni v različici 3.1. Ta naj bi bila na voljo čez nekaj tednov.