The New York Times - V 86. letu starosti je v Cambridgeu v Massachusettsu zaradi posledic raka trebušne slinavke umrl znani v Varšavi rojeni matematik francoskega rodu Benoît B. Mandelbrot, ki ga poznamo kot očeta fraktalne geometrije. Mandelbrot je termin fraktal skoval leta 1975 za opis objektov, ki vsebujejo podrobnosti pri poljubni povečavi, so preveč nepravilni za opis z običajnimi evklidskimi geometrijskimi prijemi, so samopodobni, imajo Hausdorffovo razsežnost večjo od topološke razsežnosti ali so določeni rekurzivno. V naravi so jim še najbolj podobni oblaki, strele, snežinke in obale. Najbolj znana šolska primera fraktalov sta Mandelbrotova množica in Kochova snežinka.
Študiral je na pariški École Polytechnique, nadaljeval z magisterijem iz aeronavtike na California Institute of Technology, ubranil doktorsko disertacijo v Parizu in kot postdoktorand nadaljeval na Institute for Advanced Study v Princetonu. Leta 1958 ga je zaposlil IBM, kjer je delal devetnajst let, dokler ni sprejel profesure na Yalu.
Večino svojega udejstvovanja v matematiki je Mandelbrot veljal za posebneža, ki se je posvečal obskurnim problemom. Živo se je zanimal za najrazličnejša področja, a njegova največja strast so bili fraktali, se spominja profesor Mumford. Mandelbrot naj bi se začel z njimi ukvarjati ob preprostem vprašanju, koliko meri britanska obala. Presenetljiv odgovor je bil, odvisno od uporabljenega merila. Že v 50. letih je predlagal veličino, danes poimenovano dimenzija fraktala, ki se je izkazala kot obče uporabna vsepovsod, ne le v zemljemerstvu, in jo kasneje nadgradil v celotno teorijo.
Novice » Znanost in tehnologija » Umrl Benoît Mandelbrot
Fave ::
Sem mislil, da je pojem "fraktal" starejši.
Nad tem je bil najbrž navdušen:
http://www.skytopia.com/project/fractal...
RIP
Nad tem je bil najbrž navdušen:
http://www.skytopia.com/project/fractal...
RIP
My mind's a hyper tool that fixes everything.
Zero0ne ::
Odličen matematik, katerega prispevki k znanosti imajo daljnosežne implikacije.
RIP
RIP
uname -o
noraguta ::
ha ha ha , se spomnem ko sem kupil njega dni virantovo knjogo "z računalnikom v čudoviti svet fraktalov". pa so ble tele zadeve še po domovih mal modne, internet je pa hodil še v pamperskah po ta brihtnih ustanovah.
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Jst ::
Commodore in moj prvi fraktal.. nikoli ne bom pozabil. Naj večno živi!
--
>koliko meri britanska obala.
>Presenetljiv odgovor je bil, odvisno od uporabljenega merila.
Presenetljiv? ALi si jaz narobe predstavljam ali pa naj kdo to malo bolj pojasni, ker bi bil moj prvi odgovor, če me kdo vpraša "koliko meri ta_in_ta reka/obala/obseg travnika... Torej zakaj je to presenetljivo?
--
>koliko meri britanska obala.
>Presenetljiv odgovor je bil, odvisno od uporabljenega merila.
Presenetljiv? ALi si jaz narobe predstavljam ali pa naj kdo to malo bolj pojasni, ker bi bil moj prvi odgovor, če me kdo vpraša "koliko meri ta_in_ta reka/obala/obseg travnika... Torej zakaj je to presenetljivo?
Islam is not about "I'm right, you're wrong," but "I'm right, you're dead!"
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
-Wole Soyinka, Literature Nobelist
|-|-|-|-|Proton decay is a tax on existence.|-|-|-|-|
gzibret ::
Ker ima obala fraktalne lastnosti. Fraktal pa ima neskoncno razdaljo crte na poljubni konci razdalji.
Dolzina obale je zato odvisna, koliko zalivckov upostevamo, to pa je odvisno od merila opazovanja.
Kvadrat ima koncen obseg, zato tudi ni fraktal. Po drugi strani imajo pa fraktalni 1d objekti (crte) lahko dimenzijo vec od 1, ali pa celo 2, 3, oz poljubno d, odvsno, kako crto zvijamo. GOogle: space filling curves
Dolzina obale je zato odvisna, koliko zalivckov upostevamo, to pa je odvisno od merila opazovanja.
Kvadrat ima koncen obseg, zato tudi ni fraktal. Po drugi strani imajo pa fraktalni 1d objekti (crte) lahko dimenzijo vec od 1, ali pa celo 2, 3, oz poljubno d, odvsno, kako crto zvijamo. GOogle: space filling curves
Vse je za neki dobr!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
gzibret ::
Je pa tale meandelbrot odprl celo novo vejo matematike, ki bi imo zelo vplivala na razvoj fizike in modeliranja procesov. Teorija je naredila miselni obrat v znanosti. Ni pa meandelbrot bil prvi, so bili pred njim, ceprav zadeve niso tako globoko razvijali.
Vse je za neki dobr!
noraguta ::
Je pa tale meandelbrot odprl celo novo vejo matematike, ki bi imo zelo vplivala na razvoj fizike in modeliranja procesov. Teorija je naredila miselni obrat v znanosti. Ni pa meandelbrot bil prvi, so bili pred njim, ceprav zadeve niso tako globoko razvijali.
ma tko no , za nestabilne rešitve v matematiki se je vedl že zdavnej prej. od hilberta naprej. poincareju je bilo že vse bl al manj jasn. je bil pa misl da prvi kateri se je spravu narisat zadeve. sicer pa njega dni ko sem se mudil v torinu je bila v http://www.bella-torino.com/museo-dell-... ena prav super razstava na to temo. vse skupaj podprto z eksperimenti. tako da obisk hiše lahko samo priporočim, ako se mudite okrog lingotta
Pust' ot pobyedy k pobyedye vyedyot!
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Nakup knjigOddelek: Loža | 3871 (2473) | Ajrina |
» | Matematika in narava (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 19155 (13879) | sprasujem |
» | Umrl Benoît MandelbrotOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 4345 (2866) | noraguta |
» | Tridimenzionalni fraktaliOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 5147 (4240) | urban99 |
» | Geometrija zaliva (strani: 1 2 3 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10697 (8157) | BigWhale |