Phys.org - Raziskava, v kateri so združili moči University of Maryland, State University of New York in Nasin Goddard's Space Flight Center je ugotovila, da je rast novih gozdov na našem planetu več kot nadomestila drevesa, ki so padla pod človeško roko. Natančneje za 7,1 %. Ugotovitve so seveda v navzkrižju s splošnim prepričanjem, da se globalna poraščenost zmanjšuje, saj smo v zadnjih desetletjih precej dobro obveščeni o tem, kako smo uspeli opustošiti deževne gozdove.

Raziskovalci so pri tem uporabili podatke šestnajsterice vremenskih satelitov, pridobljene med leti 1985 in 2016. V tem obdobju je po njihovih ugotovitvah površina novozaraslih območij relativno presegla površine posekanih gozdov za 2,24 milijona kvadratnih...

Slo-Tech - Mednarodni odbor za podnebne spremembe (IPCC) je objavil še drugi in tretji del Petega poročila o podnebnih spremembah. Prvi del, ki se je ukvarjal s fizikalnim ozadjem, meritvami in trendi, so objavili lani. V drugem delu izpred dveh tednov se analizirali še vpliv s posledicami, v čisto svežem tretjem delu pa so predstavili ukrepe za zajezitev nadaljnjega dvigovanja temperature.

Drugi del je izšel konec marca, v njem pa je 679 znanstvenikov iz celega sveta pregledalo več kot 12.000 študij in strnilo vplive globalnega segrevanja, pripadajoča tveganja in prilagoditve na nove pogoje. V poročilu ugotavljajo, da se je podnebje že spremenilo, kar se kaže na vseh področjih...

Google - Na Mednarodni konferenci o podnebnih spremembah v Københavnu je Google predstavil novo orodje, ki omogoča spremljanje krčenja gozdov na planetu. Za zdaj je še v razvojni fazi, a bo kmalu prosto dostopno zainteresiranim znanstvenikom, raziskovalcem in tudi vladam. Kot pravijo, je budno spremljanje deforestacije nujno, saj so gozdovi pomemben ekosistem, poleg tega pa imajo drevesa v sebi nakopičenega ogromno ogljika, ki se pri sežigu sprosti v obliki ogljikovega dioksida (ali je to dejansko slabo, je predmet neštevno mnogo žgočih debat).

Težava je, da se sečnja dogaja v odročnih predelih in v zaostalih državah, ki nimajo potrebne opreme za satelitsko spremljanje svojega ozemlja. Tudi tiste, ki to imajo, morajo nujno uporabljati poenoteno tehniko opazovanja, da ne bi...

Delo - Letos sta Nobelovo nagrado za mir prejela borec proti podnebnim spremembam, nekdanji ameriški podpredsednik Al Gore in Mednarodna skupina ZN o podnebnih spremembah (IPCC).

Petčlanski norveški odbor za nagrade, ki se odloča v najstrožji tajnosti, želi tako doseči večjo svetovno osveščenost o nevarnostih podnebnih sprememb.

Nobelova nagrada za mir je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov) in jo tradicionalno podelijo 10. decembra v Oslu, Gore pa je že dejal da bo svojo polovico podaril Zvezi za zaščito podnebja.

O dogodku med drugimi poročajo Delo, BBC in Reuters.

New Scientist Tech - New Scientist navaja da so v ženevskem CERN-u, rojstnemu kraju interneta, vklopili največji superprevodni magnet. Magnet so ohlajali na -269°C šest tednov, prav tako so tudi tok višali v stopnjah do 21000 amperov.



Nova pridobitev švicarskega laboratorija je del LHC-ja (Large Hadron Collider), ki bo začel z naslednjim letom obratovati. LHC bo med drugim analiziral trke med protoni. Veliko pričakovanje je morebitna potrditev hipotetičnega Higgsovega bozona. Higgsov bozon izhaja iz kvantizacije Higgsovega polja, ki delcem podeli maso, a je še eksperimentalno nepotrjen. Da so na dobri poti potrjuje zaznava mionov med testnim delovanjem Atlas detektorja.

New Scientist - Gotovo se sprašujete kaj imata skupnega Google in UNEP? V okviru Googlovega programa Google Earth sta omenjeni organizaciji združili moči. V omenjenem programu si boste lahko ogledali 100 območji, imenovanih "environmental hotspots". Območja kot so amazonski deževni gozd, ki se krči, topljenje ledenikov, rast urbanih območji, zmanjševanje jezera Čad... Okoli 100 milijonov uporabnikov, kolikor je uporabnikov Google Earth, si bo lahko ogledalo satelitske posnetke na teh krajih pred in po spremembah.

Vir: New Scientist.

Zdaj bomo videli, kaj je človek že uničil in tega nismo vedeli.[:|]

Slo-Tech - Novica by Koci:
Za vse, ki vas zanima ali že obstaja satelitski internet, naslednja novica:
Pravega dvosmernega prenosa podatkov preko satelita še ni. Ta trenutek obstaja le enosmerni prenos, pri katerem je potrebno podatke, ki jih računalnik pošilja na internet, pošiljati preko običajnega modema. Kljub temu so prve dvosmerne povezave s sateliti že zelo blizu. Na satelitu Astra so namreč že začeli s testiranji dvosmernih satelitskih povezav in kot pravijo izvajalci, naj bi bile po predvidevanjih na voljo uporabnikom nekje v začetku prihodnjega leta. Podrobnosti o tem najdete na www.web-sat.com, njihov zastopnik za Sovenijo pa je podjetje Iskra Antene.
Vprašanje, ki verjetno zanima večino, je vprašanje dejanske hitrosti prenosa podatkov. Po dosedanjih podatkih naj bi ta od uporabnika do satelita, torej z vašega računalnika na satelit znašala 16 kB/s, v obratni smeri pa do 4 MB/s. Vsekakor zavidljiva hitrost, ki bo verjetno premamila marsikaterega uporabnika. Seveda, ko bo satelitski...