Sodišče potrdilo izrek globe Emporiumu zaradi nezakonitega videonadzora

Da das v arhiv, zato da so dokazi tam za morebitne kasnejse pritozbe in druge sodne postopke? Saj to ne pomeni, da jih bo kar kdorkoli gledal.

Kdaj pa takšna dejanja zastarajo?

root987 - to je bil prekrškovni postopek, ne kazenski. Zato je tu nesmiselno govoriti o zastaranju.

@BladeRunner

Lahko odgovoriš na moje vprašanje o tisti zasčitni čeladi, ki je ni?

Manjek čelade v omarici delavca naslednje jutro še ne pomeni avtomatsko neupoštevanje predpisov o varovanju zdravja in varnosti pri delu in s tem podlage za ukrepanje inšpektorja? Ali pač?

Keyser Soze - brez zamere, ampak svetujem ti, da se malo poglobiš v osnove prava pa potem nadaljujemo. Ni treba da ful obvladaš, dovolj bo če boš poznal grobe osnove.

Hehe... kaj pa so potem? Nagrade za tiste, ki se jih zaloti pri kršitvi?

_{Globa je ena izmed vrst kazni. Prekrškovni organi imajo možnost za nekatere ugotovljene kršitve (prekrške) naložiti mandatno kazen. ZVOP ima cel poglavje, ki se mu reče "kazenske določbe". Torej za prekrške obstajajo tudi kazni. Finančne in drugačne, če jih zakon predpisuje.}

Err... ni citat. Samo moje malo mnenje, zakaj mislim, tako kot mislim. Stvar, ki jo rad dam v subscript. Če bi bil citat, bi navedel tudi vir. Samo želel sem pojasniti, da kazen ni nujno kazen, ki jo določi sodišče na podlagi kazenskega zakonika. Kazen je IMHO pač vse, s čemer se kršitelja kaznuje.

Pa še en OT primer, kjer kazen ni samo globa: če te npr. policaj ulovi pri prekršku iz ZVCP, ti (lahko) izreče kazen. Ta pa je lahko sestavljena iz globe in kazenskih točk. Kar pomeni, da so tudi kazenske točke del kazni, čeprav niso del globe.

Vendar pa mislim, da sem sedaj že resnično od-filozofiral daleč stran od glavne teme.

Damn... kdaj bom jaz uspel postati tako jedrnat.

globa = denarna kazen.

O.

Picajzlamo okoli pomena besede "kazen". V splošnem je kazen je vse, kar te "kaznuje". Če pa si spoznan krivega kaznivega dejanja (kar je možno samo po Kazenskem zakoniku), pa je to potem Kazen z velikim K - tisto, kar ponavadi privoščimo drugim, ko govorimo o temu, da je nekoga potrebno strpati v zapor.

Sicer pa tudi v ZVOP dobesedno piše (npr. 95. čl.):
Z globo od 4.170 do 12.510 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki ...

Hipotetično pa imata trenutno lahko oba popolnoma narobe, ker trenutno stanje zakonodaje obravnavata kot edino in absolutno pravilno. Moja napaka da imata takšno razmišljanje? Ne, pač sta nafilana z teorijo, ki potencialno zna konkretno zastričt s prakso.

Za Matthaja ne bom nič rekel, sam pa lahko rečem, da zakonodajo vidim kot pravila igre, po katerih se pač igra. Inšpektorji in sodniki pa se morajo ravnati po teh pravilih. V nedoločenih conah pa oboji uporabljajo razmislek, s katerim ustvarjajo še prakso - kako naj bi zadeve v realnosti delovale.

Poleg tega ne razmišljata dva koraka naprej, temveč samo o trenutni poziciji "noge". Go figure zakaj.

Jaz imam takšno mnenje zato, ker zakon ne more predvideti vseh možnih nadaljevanj posameznega dogodka. Zato so nekatere zadeve v njemu pač zaprte, tako kot so. Zakon (pravila igre) pa se mora še vedno izvajati takšen kot je. Ali to pomeni, da so ti bile na neki točki tudi zaradi veljavne zakonodaje omejene pravice? Morda. Vendar pa mislim, da se zaradi tega ne more reči, da je inšpektor v konkretnem primeru presegel pooblastila. Prej nasprotno: če bi ravnal drugače, bi jih verjetno presegel.

P.S.: BladeRunner naj si pa ponovno prebere tekst, kje sem pomešal prekrškovni in kazenski postopek? Morda edino v tem, ko sem trdil, da zna tale prekrškovni kasneje drastično poseč v kazenski. Inšpektor pa vseeno lahko naloži kršitelju kazen oz. globo za prekršek. Ali pač?

Še enkrat sem prebral, kar sva napisala in lahko dodam še naslednje:
- ocenil sem, da si morda pomešal prekrškovni in kazenski postopek, ker si navedel, da to niža nivo dokaznega standarda. V nadaljevanju pa si to mnenje utemeljil s tem, da so žrtve raznih drugih, bolj "v zasebnost posegajočih" kaznivih dejanj primorane izpovedat svoje zgodbe. Dokaze in postopke v eni obliki uradnega postopka (vodenega v skladu z ZUP, ZIN in ZVOP) si pomešal z dokaznim postopkom za kazniva dejanja (vodena v sklaku z ZKP in KZ). Poleg tega pa bi pregledovanje osebnih podatkov X oseb prizadelo X-1 oseb, ki se niso odločile sprožiti ločenega postopka pred sodiščem. Brez njihovega strinjanja.
- Nisem rekel, da prvi postopek ne more vplivati na drugega. Rekel sem, da iz prvega ne more avtomatično izhajati drugi, ker če bi do tega prišlo, bi moral inšpektor po uradni dolžnosti prijaviti sum kaznivega dejanja. Dokaze, ki jih ima v rokah pa izročiti organom, ki se ukvarjajo s preiskavo tega suma. Ne zdi se mi ne smiselno, da se bi neke osebne podatke hranilo "kar tako, za vsak primer, če se bi kdo odločil za individualno tožbo". V zameno za to, da oseba več ne more enostavno dokazati lastnega oškodovanja, pa se kršitelja kaznuje z pavšalno kaznijo, kot jo določa zakon. Od tukaj tudi moje mnenje, da če je ta pavšalna kazen premila, pa glasujmo, da se jo poviša.
- Tisto o kazni (globi) pa ne razumem... Seveda inšpektor ukrepa (tudi naloži kazen). Pa to ne samo "lahko", ampak v skladu z zakonom: "mora", če piše, da mora; "lahko", če piše, da lahko; "ne sme", če ne piše, da mora ali lahko.

V bistvu je bil moj največji kiks ta, da sem pomešal prekrškovni postopek in inšpekcijski postopek, ko sem razglabljal o temu kaj pomeni beseda "kazen".

Eh. Daleč smo že odlutali...

Dajmo morda najti več mnenj na temo, če bi moral inšpektor podatke, ki jih pri kršitvi najde, shraniti ali ne - neodvisno od tega, če so potrebni kot dokaz ugotovljenega prekrška v inšpekcijskem postopku.

Moje mnenje v konkretnem primeru je še vedno, da ne.

Če inšpektor ugotovi kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, MORA to nemudoma prijaviti in dokaze predati organom pregona. Goljufija je dejanje, ki se ga preganja po uradni dolžnosti.

Civilne tožbe, kjer nekateri poskušajo pridobiti odškodnino, niso kazniva dejanja.

Ali bi torej bilo potrebno zakon spremeniti tako, da mora inšpektor vedno zavarovati vse osebne podatke, za katere je ugotovil, da se jih je nezakonito zbiralo ali obdelovalo? Samo zato, ker vedno obstaja verjetnost > 0, da bi lahko ena sama izmed oseb iz seznama potencialno lahko šla v civilno tožbo?

To pomeni, da bi v zakon morali zapisati, da obstaja še ena ustanova, ki lahko zbira, hrani in obdeluje moje osebne podatke brez mojega privoljenja. Še celo tiste podatke, ki so bili izvorno zbrani in obdelani brez zakonske podlage. Samo zato, ker bi morda lahko nekdo šel tudi v nek civilni postopek.

IMHO je to res čisti overkill tipa zbirajmo vse, za vsak primer, če nam bo enkrat prav prišlo. Pravic osebe takšno početje zagotovo ne bi zavarovalo, bi jih pa zelo ogrozilo.

Zato sem pa že nekajkrat poskusil splaviti idejo, da se lahko potem spremeni višina kazni, namesto še večjega in bolj obširnega shranjevanja + obdelovanja osebnih podatkov.

Npr. v predlogu sprememb ZEKom-a se kot kazen za neupravičeno hranjenje ali obdelovanje podatkov o prometu (ena izmed oblik osebnih podatkov) predlaga od 50.000€ do 400.000€ kazni za podjetje + 500€ do 10.000€ kazni za odgovorno osebo.

Mislim, da so to že bolj spodobni zneski, ki bi marsikatero podjetje in odgovorno osebo, ki jo takšne "malenkosti" danes ne zanimajo, spravili na realna tla. Če bi jih uvedli tudi v ZVOP-u, si bi le še težko predstavljal, da se bi zakon kršilo zaradi česa drugega razen malomarnosti. Tudi zato, ker si težko predstavljam, da tatvine v trgovini povzročijo 50.000€ škode na letni ravni, da bi se takšna kršitev podjetju ekonomsko še izplačala.

Zato predlagam, da se bi pri naslednji prevetritvi ZVOP-a korigiralo tudi velikosti zneskov. Inšpekcije na tem področju vidim, da se izvajajo. Osebno imam občutek, da prinašajo tudi neke rezultate. Sedaj pa lahko nekatere najbolj grobe in pogoste kršitve, tudi bolj strogo obravnavamo. Še posebej, če se v praksi ugotovi, da je podjetju ceneje plačati kazen, kot pa kršiti zakon.