Yahoo News - Ukrepi proti finančni krizi so različni, kažeta delovanji IBM-a in Intela. Slednji je pretekli mesec napovedal, da bo v svoje obrate v ZDA investiral sedem milijard dolarjev, od česar si obetajo dolgoročne koristi. IBM pa je včeraj napovedal drugačno taktiko boja. V novem krogu odpuščanj bodo na cesto poslali 5000 zaposlenih v ZDA, s čimer želijo še zmanjšati stroške. Skupaj v ZDA IBM zaposluje 115.000 ljudi, po celotnem svetu pa 400.000. Vesti so posebej nepričakovane, ker je IBM v zadnjem četrtletju leta 2008 zabeležil 12-odstotno rast dobička, ki se je povzpel na 4,4 milijarde dolarjev, na letni ravni pa na 12,3 milijarde. Spletni časniki še poročajo, da bo IBM teh 5000 ljudi moral nadomestiti, le da bo to storil z Indijci, ki so seveda mnogo cenejši od Američanov.
Še niso pogruntali, da je eden izmed dejavnikov ki nas je pahnilo v krizo, ravno selitev proizvodnje v vzhodne dežele. Čeprav je delavna sila tam cenejša, se dolgoročno denar preliva k njim, namesto da bi ostal v matični državi.
Dragi delavci ... hvala vam za dodano vrednost katero smo si izplačevali v obliki dobička in nagrad v preteklih letih. Dolgo časa ste nam služili dobro in privoščili smo si lahko marsikaj ... VENDAR, od preteklega leta nimamo več koristi od vas ... zato lahko mirno popokate in odidete. Kje je presežek denarja iz prejšnjih let sprašujete? Ja kje ... porabil sem ga na potovanjih in v raznih SPA-jih ... verjetno ne mislite da ga bom vrnil ... a ne ... to pa ne! Odidite že enkrat, mi je kar slabo ko vas vidim ...
mrdaco, takšno početje je posledica temelja kapitalizma - vložiti čim manj za čim večji iztržek. Koga briga dolgoročnost, če pa lahko uživa polnost svojega življenja v trenutku. Večina ljudi, vsaj kolikor lahko sklepam iz raznih izjav po forumih, je pristašev kapitalizma. In ker je bila zadnjih nekaj desetletij tendenca odprtega, torej nereguliranega, trga, so šli poslovni modeli v skrajnosti. Takšen gospodarsko-ekonomski sistem očitno le ni tako stabilen, kot jih precej slepo verjame. Sistem bi bilo potrebno malce modificirati in nekako resetirati - zbiram predloge, sredstva niso pomembna (to je priložnost za kapitalistične mislece, za katere je etika brezpredmetna), pomemben je cilj.
4,4 milijarde dobička majo pa se grejo zniževanje stroškov? WTF? A sm jst edini k se mu zdi to mal bolno? Kolk prekletga dobička pa rabiš, da ga je dost? Najbolj si bodo znižal stroške, če bodo namest programerjev mel kr čimpanze...
To je še v redu, ker v takem primeru je bil denar potrošen in ne investiran. Huje je, ker mogotci svoj denar v večji meri investirajo v dolgoročna lastništva (nepremičnine, razne pravice) in upništva (posojanje denarja, investicije v delnice ipd.). Pri upništvu je na srečo tako, da se v veliki meri lahko pod nosom obrišejo, ko nastopi težka gospodarska kriza. Huje je pri prvem tipu investicij. Težko lastnika prisiliš, da naj se znebi takšne lastnine in naj pridobljeni denar troši za potrošne zadeve - izdelke, kot je nakup 10000 avtomobilov, in tipično storitve, kot je 1000000 obiskov v SPA zdraviliščih - zaradi mene lahko svoje premoženje tudi enakomerno raztala med rajo. Dokler zaradi večje kupne moči živi kvalitetneje kot raja, seveda tega ne bo počel - je tako kot zamorček z Nike-icami, ki ima prednost pred bosim pri begu pred levom. Ko privede sistem večino do nekvalitetnega življenja, bo ta večina po vsej verjetnosti ukrepala. Francozi so nekoč takšen problem reševali na precej "odrezav" način. Pred njimi so se kmetje puntali. Nekateri so se šli revolucije družbenega sistema. Spet drugi so preprosto čakali, da se sistem sam spet postavi na noge (kot zanimivost, angleško gospodarstvo je po svetovni krizi v 30. letih prejšnjega stoletja zagnala šele 2. svetovna vojna).
Tokrat je odločitev o reševanju sistema naša. Je pa res, da ima večina žal preveč idealizirane predstave o drugačnih možnih sistemih. Jaz namreč ne poznam sistema, ki bi na tem svetu vsem ali vsaj večini ljudi zagotavljal kvaliteto življenja. Še vedno je šlo za takšno ali drugačno okoriščanje človeka nad sočlovekom - gre za problem ljudi, sistem lahko preko svojih pravil (družbene, ekonomske, gospodarske ipd.) interakcije med ljudmi otežkoča določene aktivnosti in stimulira druge aktivnosti. Vse ostalo je v rokah naše razsodnosti. Še tako nedolžna nerazsodnost množice, kot je bila v primeru pomendranja ljudi pred diskoteko Lipa, deluje uničevalno. Večja je moč, s katero razpolagamo ljudje in več kot imamo pri tem svobode, tem bolj je kvaliteta življenja odvisna od lastne razsodnosti.
Podjetje bo vedno ne glede na dobiček se trudilo nižat stroške in IBM ni nobena izjema, je pa škoda teh delovnih mest, ker so "predraga" za IBM, ampak kaj morem. Verjetno pa bodo ti delavci ustanovili svoje podjetje, šli h konkurenci in jim ponudili svoje izkušnje/znanje ipd.
Zmerom bo več selitve proizvodnje v druge predele, kjer je delovna sila cenejša, konkurenca je vse bolj huda in na račun tega je računalniška oprema poceni. Zaradi poceni delovne sile.
Da se boš obdržal v tem krutem svetu boš moral biti visoko izobražen in veliko misliti. Fizični delavci so lahko nadomestljivo blago in jasno je, da bo avtomatizacija odpravljala potrebo po teh delavcih, na koncu pa bodo samo še načrtovalci /arhitekti, ki bodo delali nove ideje, načrte in roboti pa bodo udejanili končni produkt.
Tudi v ekonomiji je načelo evolucije močno prisotno.
Starodavni: Kar pišeš drži ob predpostavki, da so indijci&co. glupi in znajo samo pometat. Seveda niso nadomestljivi samo fizičarji ampak tudi izobražen kader. Kolikor sem se pogovarjal z ljudmi, ki imajo stik z njihovimi študenti, so ti dejansko zainteresirani, za to da bi kaj znali (za razliko od 90% naših).... Vsi arhitekti/načrtovalci/oblikovalci seveda ne bodo imeli česa načrtovati in posledično bo več folka na cesti. In ker nič ne kaže, da bomo šli v smer "naj dela kdo hoče, ker ga to veseli - vsi ostali pa evo 2000 evrov temeljnega dohodka na roko", se to ne bo dobro končalo.
BBB: meni se zdi, da smo bili najbližje temu pod prejšnjim sistemom, sicer ok, še vedno je bila korupcija, še vedno si imel nesvobode. Samo vsaj za osnovne reči je bilo poskrbljeno.
Glavni problem kapitalizma je v tem, da ne predpisuje nobenih etičnih norm. Povpraševanje/ponudba je edino pravilo. Dobiček je edini cilj. Izkoriščanje je cool, samo da je (vsaj približno) v skladu z zakoni. Neskončno kopičenje bogastva na račun drugih je "The American Dream" itd. In gospodarska rast je prvo merilo uspešnosti neke družbe.
Kam bi prišli, če bi bilo tako tudi v drugih poklicih s potencialno kritičnimi posledicami, npr. v zdravstvu? Predstavljajte si hudo ranjenega pacienta, ki bo v petih minutah izkrvavel, in zdravnika, ki mu reče: "Če mi daš vse, kar imaš, te pozdravim." Povpraševanje je v tem primeru neskončno, ponudba pa zelo omejena in pacient jo bo seveda sprejel. Torej če je teh pacientov dovolj (ali če je eden dovolj bogat), bo zdravnik dosegel "The American Dream", medtem ko so pacienti tudi dobili tisto, kar so hoteli. Win-win? ...
Rešitev kapitalizma vidim samo v tem, da bi morali menedžerji, finančniki in podobni poklici nujno prevzeti načela etike in ekologije: pomisli, kakšne (dolgoročne) posledice bodo imela tvoja dejanja na tvoje stranke, na celotno družbo, na finančni sistem in na planet. Če se ti je*e za te stvari, sledi odvzem licence ali še kaj hujšega.
Po drugi strani pa, kar se tiče odpuščanja delavcev: nekateri devalci se na delovnem mestu enostavno "zasedijo" - ne da se jim izboljševat in izobraževat. Take bi jaz z veseljem odpustil ne glede na recesijo, a je ta možnost z zakoni precej omejena. OK, dajati delodjalcem še dodatno "fleksibilnost" pri odpuščanju bi bilo po moje narobe, ker je trenutna družba (predvsem ameriška, drugje malo manj) itak naravnana preveč v smer čistega kapitalizma. Problem lenih delavcev pa bi kljub temu bilo dobro rešiti, in sicer ena možnost bi bila z izobraževanjem, ki bi se moralo začet že pri starših in v šolah, o tem, kako koristno in nujno potrebno je permanentno izobraževanje in kako s stagnacijo pljuvajo v lastno skledo (kako boš pri 50. letih dobil službo, če se v vsem življenju nisi naučil drugega kot pritisniti tri gumbe na napravi ali v programu neke firme, ki je šla v stečaj?).
Jumping Jack - po osnovi lenih delavcev ni. So samo nesposobni managerji, kateri ne znajo pravilno motivirati delovne sile. Sploh pa ... ko bo delavec svojo dodano vrednost spravil v žep, bo tudi bistveno bolje motiviran. To je velik problem kapitalizma. In nihče mi ne bo rekel, da bogati ljudje s svojimi sredstvi producirajo razvoj. Bogati ljudje imajo samo možnost dobiti nenormalno velike kredite ... katere pa odplačajo, ali pa tudi ne. Ali pa še bolje - Managerski odkupi. Ni lepšega kot zavarovati kredit z delnicami katere BOŠ odkupil.
Se strinjam, delavce bi bilo dobro še kako dodatno motivirati k trudu in napredku. Ne samo zato, ker bi bilo to "prijazno" do delavcev, ampak predvsem zato, ker bi to lahko znatno povečalo produktivnost in s tem dobičkonosnost podjetja.
Je pa med poklici in delovnimi mesti velika razlika v stopnji možnega dodatnega doprinosa. Pri delih, ki so bolj rutinske narave, dodatni trud in izpopolnjevanje ne pride toliko do izraza, medtem ko so lahko pri storitvenih in razvojnih panogah razlike astronomske. Zato rutinskim delavcem IMHO ni smiselno dajati udeležbe pri dobičku; je pa seveda izpopolnjevanje za njih same toliko bolj pomembno, če nočejo vse življenje ostati na stopnji rutine.
