IBM podpira "brezmicrosoftna" namizja

No, VAX je bil DEC-ov. A vseeno, pred IBMom ni bilo neke pametne arhitekture, ki bi lahko 'zavladala' v namiznem svetu. PC se je prebil v ospredje, ko je krenil na pohod iz pisarn v domove in, ko so se za PC bolj razpasle igre. V zacetku 90ih se je vse skupaj pricelo.

Čaki čaki, na kaj se to nanaša? Kdaj je imel prednost, kdaj je ponujal manj in kdo je ta konkurenca?
Saj je IBM naredil PC praktično iz komponent iz trgovine in vsak je lahko delal z njim kar je hotel. Sanje opensourcovcev. OS/2 in še kaj prej je razvijal skupaj z MS, Gates pa ne bi bil najbogatejši Zemljan, če bi bil tako neumen, da ne bi šel na svoje.

Windows bo mrtev, ko mu bo MS spremenil ime :)

Ja to je bla prva pametna poteza. Druga je bila, ko so šli na svoje.

Ko je prisel OS2 2.x (1992, tam nekje) je bil Microsoft ze precej dominanten. Obstajalo je tudi se precej precej DOS racunalnikov. Ze takrat je bilo treba poskrbeti za Windows compatibility.

Hmmm... Windows 3.x je bil dokaj soliden sistem.

nevone> Zakaj niso spustili cen in povečali kakovosti vejo samo oni.

V bistvu oni vejo, da če ne bi odprli platforme, bi bili zdaj bogati kot Microsoft, PC bi bil pa čez par let mrtev, tako kot bo Windows.

Četudi bo Windows mrtev, bo prišel kdo, MacOS? Apple bi bil še hujši od MS-a.

IBM je omogočil konkurenci, da je naredila in prodajala _KOMPATIBILNE_ računalnike.

To pa seveda ni res. IBM ni omogočal nikomur ničesa. Dejstvo je, da so meli inženirji za razvoj "osebnega računalnika" tako malo časa, da so morali uporabiti že narejene komponente drugih proizvajalcev. Tu niso prav nič premišljevali o "odprtosti" platforme, ampak je melo vodstvo tisti čas tak jebivetrski odnos do "majhnih" računalnikov in so imeli PC kot samo majhen postranski projekt, zato inženirji niso meli nobene izbire.

Klonov PCja pa ni bilo tako dolgo, dokler niso reverse-engineerali IBMovega BIOSa (Compaq se mi zdi), ki je bila edina izključno IBMova stvar. IBMu je bilo cel čas v interesu da klonov ne bi bilo in so se morali še potem izdelovalci klonov braniti pred napadi, da so kao ukradli IBMovo BIOS kodo.

V bistvu kar podobna situacija kot je v primeru Microsoft Windows in njemu konkurenčnih operacijskih sistemov. Sam tolko da ima konkurenca tak zanič produkt, da ga noben noče niti zastonj.

To, da je IBM objavil dokumentaciji o "arhitekturi" ni melo nobenega opaznega vpliva. Arhitektura je bila navsezadnje Intelova in je lahko vsakdo kupo Intel 8086 in dobil poleg polno specifikacijo čipa. Isto Intelov APIC, IRQ kontroler in za vse kar je zraven. Edino kar je res manjkalo, je bil BIOS, ki je določal malenkosti, kot je npr. razporeditev naslovnega prostora (in s tem posledično priklop pomnilnika in I/O naprav).

Pri tem razkritje BIOS sourca ni pomagalo razvijalcem BIOSa prav nič, saj je niso smeli niti približno prepisat in v bistvu sourca razvijalci niti videti niso smeli.

Kot pravi en vir:

Compaq knew the dangers of copying the BIOS, but they also understood that you really didn’t need to copy the BIOS, only what the BIOS did—which copyright law didn’t cover. So they set about reverse engineering the BIOS using “clean room design.” This required two teams. The first went over the BIOS code and wrote an exacting specification of what it did. Nothing about how it did it, just what went in and what came out. They handed this specification off to a second team, who knew absolutely nothing about the IBM BIOS. This team wrote an entirely new BIOS based on the specification. It took Compaq many months and a million dollars, but in the end they had the perfect BIOS. It was different from the IBM BIOS, but it worked exactly the same.

V končni fazi, so še vedno delali "black-box" reverse engineering, kjer so gledali kakšen output da čip pri določenem inputu. IBMova "radodarnost" jim tu skoraj nič ni pomagala.

Na javi laufa kar precej kompleksnih zadev spodobno hitro. Torej krivda jave odpade!

Aja, na primer? Povej kak primer, v rangu eclipsa (ki ni glih hiter). Pa ne neko računanje pi-ja na 800 decimalk, to nikogar ne zanima.

Hm, če ga ti ne poznaš, pozem ga sigurno ni. Torej umikam zgornjo izjavo.

Počasen program se da napisati v vsakem jeziku.
Imaš danes milijonkrat hitrejše računalnike kot pred 10-20 leti, pa je UI enao hiter kot takrat. Le kako ?
Faktor človeka (programerja) ne pozabit.

To je tudi zelo odvisno.
Eni namesto new JButton("Pritisni tukaj") napišejo 20 vrstic kode, pol pa se čudijo, da ni hitro...