Nov način boja proti piratstvu?

UDP-ja ne moreš uporabljat kot transfer protokola ker je za takega neuporaben.

Seveda!
Tvoj računalnik in DNS strežnik ne uporabljata transfer ampak en kriči na enem koncu žice medtem ko si jo drugi tišči na uho.

'FireSTORM', mišlene je bil transfer podatkov. Ne 1 ali 2 bajta, ampak konkretni podatki. Pri DNS gre za par bajtekov.

Pokaži en UDP baziran protokol za prenos podatkov. Ki ni v bistvu UDP-dabes imitacija TCP.

Udp je za prenos vecje kolicine podatkov dejansko neuporaben, ker ne mores zagotoviti, da je paket, ki si ga poslal tudi prisel na cilj. Ce pa to zacnes preverjati v svoji client-server aplikaciji, pa je potem zelo verjetno ceneje uporabiti kar TCP, ki to ze sam po sebi zagotavlja na 'kernel nivoju'.

Procesorsko pa tudi TCP ni tako zelo zahtevna zadeva.

V glavnem, ISPjem in vsem povezanim firmam v bistvu pride prav vso to prenašanje datotek. Zakaj bi nekdo hotel optiko za iskanje po googlu ali branje bloga?
Alternativa torrentom je po moje le legalna ponudba filmov na netu za sprejemljivo ceno. Če bi meni nekdo ponudu download filma za 2 EUR (kot stane izposoja filma v videoteki), ga raje zdownloadam, kot pa da skačem kot opica po mestu, po drugi strani, če vem da bom film dobil v 2 urah zaradi primernega bandwitha tudi raje plačam 2 EUR kot pa da čakam 2 dni na torrentu. In ne mi rečt da je to prenizka cena. Dokler se tam opica z imenom npr. Tom Cruise hvali da je pobral za igro v filmo 2.000.000$ je še precej maneverskega prostora za znižat stroške. Do takrat pa naj živi Torrent.

smajli: se strinjam, da je praktično nujno da firme porihtajo on-line prodajo za nekoliko nižjo ceno, predvsem pa on-line izposojo, za razumno ceno primerljivo s ceno izposoje v videoteki. Moraš pa vedeti, da bodo verjetno v tem primeru cene prilagojene globalnemu trgu. Za videoteke ne vem, ampak kino je pri nas recimo poceni, v primerjavi z...
Kar se pa tiče "opice" po imenu T.C., pa se vidi, kako sploh ne razumeš show biznisa. T.C. seveda ne dobi dveh milijonov, prej 20. Vprašaj pa se, zakaj mu jih dajo. Zato, da je bogat, mlad (ajd, pri njemu je to relativno) in lep. Ustvarijo zvezdo, o kateri se potem piše vsepovsod, cajtungi objavljajo fotke, folk pa gre naslednji film gledat, samo zato ker taisti T.C. igra notri. To je samo dobra poslovna odločitev.

In ja, seveda se strinjam z Matthaiem... Distributerji so pohlepni, folk ki pa mora imetu zabavljaško robo, ki si je ni pripravljen/zmožen kupiti, pa ni pohlepen. Še nihče ni umrl, ker ni videl zadnjega hit filma.

sammy73, tole si pa povedal ravno obratno. UDP se vedno uporablja samo za iskanje sourcov (peerov) medtem ko se dejanski prenos nato izvede preko TCP. Dodaten check pa pač hasha določen prenešen block in vpraša source po izvornem hashu ter ga nato primerja. Če je isti potrdi in doda tist block, če je drugačen ga prenese še enkrat. Osnova vsakega P2P programa, kar pa se tiče UDP/TCP pa je najlepši primer eMule (še posebej s svojim KAD delom).

Udp je za prenos vecje kolicine podatkov dejansko neuporaben, ker ne mores zagotoviti, da je paket, ki si ga poslal tudi prisel na cilj..

In kako to zagotavlja TCP ? Z božjo pomočjo ?

In če smo ravno natančni, tudi TCP tega ne zagotavlja. KO prejmeš TCP chunk, ne moreš vedeti,da ga je poslal tvoj izvir,ne pa nek malevolenten cepec na tvojem ali izvirovem mrežnem segmentu. In ne samo to. V primeru tovrstnega napada ( napadov, ker jih je cel kup) ne moreš mimo TCP nivoja, ki ti bo s svojo "zaščito" preprečil priti do iskanih podatkov.

TCP nikoli ni bil mišljen za to, da bi delal v sovražnih mrežnih razmerah in vse te njegove "zaščite" in "garancije" so danes bolj šminka.

In-order garancija je lep primer. Aplikacija, ki je hotela neke podatke, je zanje rezervirala zanje buffer. NJej je v bistvu skoraj vseeno, v katerem vrstnem redu ti podatki pridejo, če le ve iz headerja paketa, kam naj jih da. Vse kar je potrebno, je premetavanje podatkov iz kartice naravnost v mallocano področje. Tam lahko aplikacija sama preveri shecksume in ustreznost.

Ampak zakaj iti enostavno, če lahko kompliciramo ? Prek TCPja se mora najprej vspostaviti session, nato gremo skozi prenos podatkov v interni buffer sessiona, od koder lahko aplikacija vleče podatke serijsko. Če kak chunk zamudi ali se zgubi, pride pa maljon chunkov za njim, ni variante da bi jih aplikacija dobila in preverila, dokelr ne pride še zgubljeni.

In ne samo to, tudi če bi naslednje chunke lahko prejela out-of-order, v splošnem ne more vedeti, kje se ji začne tam kaka struktrura, ker nima je izgubila podatkovno sinhronizacijo- seveda če nima posebnega mehanizma za to.

Obenem pa se na vse to, kar ji TCP "zagotavlja" sploh ne sem zanašati, ker tu ne more verjeti niti cilju, do katerega je odprla kanal !
Se pravi, ko je TCP enkrat preveril checksum vsakega chunka posebej in ko jih je zložil v kačo, ki jo potiska v vmesni buffer, potem aplikacija vleče klobaso ven iz bufferja in na njej dela svoje teste ( hashing itd), ker TCPjevi zanjo niso uporabni !

Obenem pa vsak tak TCP connection jemlje svoj buffer in seveda CPU čas za kojekakve timerje, keepalive pakete itd. In pri P2P prenosih je takih connectionov maljone.
In vsi vzdržujejo svoje "garancije" za burst prenose s sumljivimi partnerji, s katerimi poteka komunikacija itak v smislu "fire & forget".

matthai:
mislim da pohlepnih piratskih uporabnikov interneta ni. družbe in avtorji so lahko samo veseli zaradi reklame, ki jim dela piratstvo;
97% tistih stvari ki jih imamo na računalniku kot piratske stvari, nebi nikoli kupili, tudi če ne bi bilo piratiziranja.
torej lahko s 100% zagotovostjo sklepamo, da je škoda veliko veliko manjša, reklama pa veliko veliko večja.

> bi bilo sedaj lepo od malegamehkega, da bi nam kakšen promil od prodaje in dobička vrnil

To ti je že zdavnaj povrnil s tem, ko te ni preganjal, ko si mu kradel softver

Razumem: uporabniki ne kradejo, oni samo delajo brezplačno reklamo.

Se pravi bi morali biti celo plačani za to, da sploh piratizirajo?

RejZoR: v mislih sem imel razne nadzorne aplikacije, na katerih delam in kjer je potrebna 100% zanesljivost, ne pa nekih emule prenosov.

Odločim naj se - za kaj ?

Hotel si en protokol za prenos, ki uporablja UDP.

Podal sem ga in s tem zadovoljil tvojo zahtevo.

Nakar je jype reku, da so pri implemenrtaciji NFS skozi UDP _LAHKO_ problemi.

Pa kaj, tudi če so _LAHKO_ ?

Še vedno moj odgovor zadovolji tvoje vprašanje.

In kot sem rekel, za te "probleme" še ni nujno kriv UDP.

Je bil pač zastavljen skozi zahteve svojega časa. Če ti tisti števec ni všeč, ga pač podaljšaj z dodatkom v payloadu.

To še ne pomeni, da se problemov znebiš s prehodom na TCP, ker TCP ti pa kao "neki garantira".

Lahko rešiš problem, lahko si pa nakoplješ nove glavobole ravno zaradi TCPja.



ČE bi delal nov protokol za P2P, bi ga najraje če se da, realiziral skozi IP in se ne bi matral ne z UDPjem ne z TCPjem.
Seveda, če bi lahko računal na to, da me bo večina ruterjev tipičnih uporabnikov "spustila skozi".

Če bi bili s tem problemi, bi stavil na UDP.

Ko govorimo o pohlepu vsi vidite samo "pohlepne založbe".

Res so pohlepne. Ampak zanimivo pa je, da nihče pa ne vidi "pohlepnih piratskih uporabnikov interneta", ki ravno tako pohlepno šparajo svoj denar in raje kradejo, kot da bi vsebine plačevali.

Pravzaprav ne. Vsi govorijo (tudi ta novica) o piratstvu in nelegalnem kopiranju avtorsko zaščitenih vsebin. Veliko se o tem piše, govori in celo spreminja zakonodaja (piratstvo je nelegalno).

Nisem pa še videl, da bi v taki meri pisali, govorili ali celo spreminjali zakonodajo, ki bi zadevala pohlepne založbe ...

Kar pomeni: pohlep navadnega človeka je nelegalen, pohlep založb pa ne ...

Ampak malo nazaj sem pisal o zakonu ekonomije, ki vpliva čisto na vse: na navadne ljudi kot na korporacije (tako nastane pohlep). S tem, da se ene preganja druge ne, kar pa ni pravično.

Rešitev bi bila uveljavitev etičnih načel za vse strani.

Ravnovesje je po moje mogoče vzpostaviti če bi družba bila etično na visokem nivoju - to pomeni iz strani korporacij razumljiva cena iz strani kupcev poštenost. Etika je na žalost na zelo nizkem nivoju na obeh straneh, še posebej korporacij.

Se zelo strinjam. V tem primeru bi se marsikaj spremenilo. Zakaj tak pohlep? Od kje ta pohlep?

Pohlep nastane zaradi zakona ekonomije, ki vpliva čisto na vsakega. Ta zakon deluje zelo LOČEVALNO. In tu je problem (pohlep, sebičnost). Etika rešuje to na ta način, da deluje POVEZOVALNO. Etika uvaja zavedanje, da je vse med sabo povezano (kar pa tudi v resnici je, a se tega bolj slabo zavedamo).

Višanje cen prinaša nekomu večji dobiček (ki deluje izključno iz zakona ekonomije) ampak to vpliva na ostale, ki niso deležni tega dobička z zmanjšanjem njihove kupne moči, zaradi česar lahko pride do nasprotnega učinka, da se zaradi višjih cen manj kupuje in se dobiček zmanjša (seveda je primer poenostavljen).

Nekdo je na prejšnji strani omenil, da piratstvo sploh ne prinaša izgube glasbenim založbam Mislim halo??? Glasbene založbe zaradi tega definitivno propadajo... sicer pevci še vedno služijo s koncerti, promocijami in lastnimi blagovnimi znamkami, vendar založbe so tiste ki potegnejo ta krajšo!

Pa še linki ki to dokazujejo:

- Record labels lose
- Fight against piracy

gruntfurmich:

vse ostale države bi se mogle upret in jasno povedat ameriki, da za njihovo zanič multimedijo nobedn ne bo nič plačeval

ZAKAJ hudiča pa potem to glasbo poslušajo in jo downloadajo? Zakaj bi zanič glasbo posnemal iz neta, če je pa samo potrata bandwitha? Torej ljudje zanalašč poslušajo slabo glasbo in ker je slaba za njo nočejo plačati?

To je tako, kot da bi nekomu ukradel Yugota, in ko te dobijo bi rekel "kdo bo pa za ta zanič avto plačeval?"

Pravzaprav ne. Vsi govorijo (tudi ta novica) o piratstvu in nelegalnem kopiranju avtorsko zaščitenih vsebin. Veliko se o tem piše, govori in celo spreminja zakonodaja (piratstvo je nelegalno).

Nisem pa še videl, da bi v taki meri pisali, govorili ali celo spreminjali zakonodajo, ki bi zadevala pohlepne založbe ...
O ja, zakonodaja, ki omejuje korporacije seveda obstaja. In korporacije jo praviloma spoštujejo. Včasih tudi beremo o kakšnem protimonopolnem postopku.

Tukaj gre za nekaj drugega.

Kar pomeni: pohlep navadnega človeka je nelegalen, pohlep založb pa ne ...
Ni res. Gre za vprašanje kakšen je ta pohlep. Če gre za pohlep nad lastno stvarjo (v primeru založb njihove/odkupljene skladbe), potem je ta pohlep legalen. Založba lahko postavi kakršnokoli ceno za skladbo. Lahko.

Tudi posameznik lahko postavi kakršnokoli ceno za nekaj, kar je sam ustvaril.

Jasno pa je, da če je cena previsoka, tega nihče ne bo hotel kupiti. Ta "problem" se nato rešuje z marketingom in prepričevanjem, ampak nikogar se ne da prisilit, da nekaj kupe, če tega ne želi.

Skratka - gre za osnovno načelo, da nekdo lahko razpolaga z lastno stvarjo kakor sam želi. Nekdo lastno stvar lahko zaklene v omaro, proda, uniči - karkoli. Ima te pravice, ker je stvar njegova. OK, v nekaterih primerih se to sme omejiti (če gre za kakšno zdravilo, zunaj pa umirajo ljudje), ampak pri skladbah ne gre za stvari življenjskega pomena.


Pohlep piratov pa je pohlep nad tujo stvarjo. Pirati preprosto kradejo. To je problem. Založbe NE kradejo - založbe sicer finančno stiskajo avtorje in kupce, vendar avtorji vedno lahko rečejo, da pač ne bodo prodali skladbe, kupci pa, da je ne bodo kupili.

Pirati pa kradejo. Hecno je tudi, da ko pirat ukrade skladbo, to kao ni problem, ko pa piratu ukradejo avto - bo pa to kar naenkrat velik problem.

S tem, da se ene preganja druge ne, kar pa ni pravično.
Preganja se oboje, vendar le, kadar veljajo v obeh primerih iste okoliščine. Vprašanje ni založba ali pirat, vprašanje je ali razpolagaš z lastno, ali s tujo stvarjo.

Rešitev bi bila uveljavitev etičnih načel za vse strani.
Če bi piratki imeli kakšna etična načela, bi danes 90% ljudi uporabljalo Linux, vsi open source programi bi bili lokalizirani v vse jezike in na voljo bi bila obsežna in odlična dokumentacija zanje.

Pirati pa moralnih načel nimajo - ne briga jih za druge, zanima jih le ozek lastni interes. Zato je preganjanje piratstva ne samo zakonito, pač pa tudi moralno upravičeno.

Matthai le izkorišča potuhnjenost kapitalizma.

Če je nekaj kraja, naj bo to dosledno in ne samo ko ti to ugaja in samo v meri, kot jo rabiš, da izsiliš nekoga za denar.

preden os obstajale omembe vredne open alternative se je vsak jok o kraji končal s filanjem žepov jokavcev, sedaj pa to ni več edina možnost.

IN koneckoncev, zakaj ne vzpodbujati folk k iskanju boljših rešitev ? V tem ne vidim NIČ slabega, prej samo koristi.

Cameron> No ja, "kvalitetna glasba", kaj je že to??? Kaj se danes sploh šteje za kvalitetno?

Gori ussi Winnetou.

Cameron> pa še blizu prvim 30 ne pridejo!

Niso na lestvicah, ja. Ampak naši free-market oboževalci pravijo, da bo za "kvaliteto" že trg poskrbel.

seveda je piratstvo kraja. vendar pa ničesar ne obžalujem, če zastonj ponudim dugim ljudem nek brezvezn in bebast nov holivudski film, da si lahko ta šund brezplačno ogledajo in jim ni treba denarja zapravljat za to, da sami ugotovijo da je film bedn; čisto nič.

lahko pa tudi gledamo z druge plati na to zadevo:
da založbe niso sposobne se prilagoditi novim ZAHTEVAM in PREPREKAM časa; nove zahteve so download muzke iz spletnih trgovin; in prepreka je P2P.
če bi ugodili zahtevi, bi očitno, po podatkih sodeč, z lahkoto kompenzirali in preskočili prepreko.
pač bodo prilagodljivi ostali, neprelagodljivi pa bodo propadli.

Ni res. Gre za vprašanje kakšen je ta pohlep. Če gre za pohlep nad lastno stvarjo (v primeru založb njihove/odkupljene skladbe), potem je ta pohlep legalen. Založba lahko postavi kakršnokoli ceno za skladbo. Lahko.

Tudi posameznik lahko postavi kakršnokoli ceno za nekaj, kar je sam ustvaril.

Pohlep je zame pohlep. Koncept "pohlepa nad lastno stvarjo" je meni tuj. Pohlepen je za mene tisti, ki želi več kot dobi, če domnevam da dobi dovolj, da se mu stroški pokrijejo in še čisti dobiček, ki zadostuje za varno, izpolnjeno življenje.

Kadar glasbene založbe ustvarijo glasbo jo ne ustvarijo zase, ampak za druge. Če je ljudem ta glasba všeč in jo mislijo poslušati potem založbe seveda želijo iztržiti čim več. Jokanje založb, da bi lahko prodale več in imele več dobička, če ne bi bilo piratstva je samo posledica "občutka", da so ustvarile tako dobro glasbo, da jo želijo vsi poslušati in zato posledično pričakujejo tudi večje denarno nadomestilo. Ampak to je vse samo občutek. Ker nadzorovati kdo posluša naj plača je nemogoče in nikoli ne bo mogoče!

Če jaz kupim CD ali ga lahko posodim svojim bližnjim prijateljem, da ga poslušajo oni pa meni svoj CD, ki so ga kupili? To ne bo mogoče nikoli nadzorovati. Nikoli ne bo mogoče prepovedati ljudem menjavo legalno kupljenih izdelkov.

Je nesmiselno razmišljati v smeri, da bodo glasbene založbe kdajkoli dosegle denarno nadomestilo v realni višini, kot se take glasbe dejansko posluša ali poseduje.

Seveda je problem, ko se taka skupnost zaradi interneta poveča, ampak internet ponujajo korporacije, glasbo ponujajo korporacije, tehniko za kopiranje in poslušanje/gledanje multimedijskih vsebin ponujajo korporacije, prazne medije ponujajo korporacije ... ljudje pa so krivi, da vse to kupujejo in uporabljajo.

Zato večjo krivdo prelagam na korporacije in to je njihov pohlep po še več dobička, ki pa ga že itak imajo in njihovo premajhno prilagodljivost trgu. Domnevam, da se gre tu bolj za boj med dobički korporacij med sabo, kot pa boj korporacij s pirati. Glasbena industrija se ne želi zameriti industriji glasbenih medijev (CD/DVD), zato pa pritiska na pirate.

Vedno bo tako kot sem že pisal: ljudje bodo vedno usmerjeni k temu, kot tudi vse korporacije, da bodo prišli skozi življenje čimbolj poceni z čimvečjim učinkom. Vedno bo tako. Edino kar lahko tu vzpostavi ravnovesje je ETIKA na obeh straneh - korporacij in kupcev.

Če bomo preganjali samo pohlep kupcev in opravičevali pohlep korporacij (kot si omenil pohlep nad lastno stvaritvijo) bo vedno hud boj. ETIKA mora zaživeti na obeh straneh in ne samo na strani kupcev.

a ko ste pa pred 10 in več leti snemali glasbo z radia na kasete, ni bilo panike, zdaj, ko pa z interneta vlačimo, je pa kar naenkrat cela panika

čudi me, zakaj ne prepovejo internetnih radijev. to je šele hec; skladba ti je kar servirana v mp3 ali pa v acc, da si jo shraniš na HDD.
internetni radiji kar kličejo da so alternativa P2P piratstvu, pa še nisem slišal da bi jih kdo grajal.

Ni nujno, da ima kdorkoli manjši dobiček - večina "piratov" ki dolvleče(m)jo za lastno rabo stvari ne bi kupila, nekateri pa kupijo legalno kopijo ravno zato, ker jim je bila zadeva všeč.
Še čisto načelno vprašanje: če nek zakon kriminalizira 90% neke populacije - ali je res potrebno spraviti večino prebivalstva v zapor - ali pa je treba najti druge možnosti za zadovoljstvo vseh?

> In kako to zagotavlja TCP ? Z božjo pomočjo ?

Ja, hail_mary_helps() si enkrat poglej...

> TCP nikoli ni bil mišljen za to, da bi delal v sovražnih mrežnih
> razmerah in vse te njegove "zaščite" in "garancije" so danes bolj
> šminka.

Ampak, saj ne govorimo o tem, v kaksnem okolju bi moral delati TCP ali UDP. Dejstvo je, da pri UDPju ne ves prakticno nic. Paket pride ali pa ne pride. Pri TCPju imas pa precej vec garancije, da je tisto kar si dobil tudi zate. Kaj se dogaja s paketi prej, preden jih dobi tvoja aplikacija pa ni stvar aplikacije.

Ravno to je finta TCPja. V samem protokolu ima dolocene mehanizme za zagotavljanje kvalitete prenosa in tega, da bo tvoja aplikacija vedla kaj je dobila/poslala.

Ce ne bo dobila od tistega, ki bi moral stvar poslati, je pa druga stvar. Ti ves, da je stvar, ki si jo poslal na target, prispela tja. Zagotovila, da je to res tista vsebina in da se ni nekdo priklopil vmes in posiljal lazne podatke pa jasno, da nimas. Jih tudi pri UDPju nimas.

Ampak govoriti o tem je trapasto. Edino zagotovilo bi ti lahko bilo, ce bi imel vsak paket podpisan in kriptiran.

> Ampak zakaj iti enostavno, če lahko kompliciramo ? Prek TCPja se
> mora najprej vspostaviti session,

Pa saj ni nic kompliciranja. Stvar je napisana precej ucinkovito. Ce bi hotel taisto stvar napisati na UDP nivoju, bi moral spisati 3/4 stvari, ki jih TCP ze ima. To bi pa bilo bebavo, saj bi vsak sam implementiral nek handshake in error control za UDP.

UDP uporabis pac takrat, ko posljes podatke na target in te ne zanima ali jih target sprejme ali ne.

Ce bi lahko torrent (ali kaj podobnega) delovalo na tem? Verjetno ja. Bolje? Vprasanje.

NFS na UDPju je pa poor-men file sharing... Na eni cisto navadni corporate mrezi s kakimi 30 racunalniki deluje ze precej bogo.

Še čisto načelno vprašanje: če nek zakon kriminalizira 90% neke populacije - ali je res potrebno spraviti večino prebivalstva v zapor - ali pa je treba najti druge možnosti za zadovoljstvo vseh?

Če 90% prebivalstva pobija Jude/Strojane/... - jih je res treba spravit v zapor, ali naj se pobijanje Judov legalizira?