Gizmodo - Intel je v sodelovanju z ekipo BMW Sauber F1 predstavil superračunalnik Albert2, ki je zasnovan na dvojedrnih procesorjih Intel Xeon 5160, in v mestu Hinwil v Švici služi simulaciji aerodinamičnih lastnosti dirkalnikov ekipe BMW Sauber F1. Računalnik s 512 procesorji zagotavlja moč procesorja do 12.228 gigaflopov na sekundo. Gruča, ki jo je izdelalo švicarsko podjetje Dalco, ima 2048 GB velik glavni pomnilnik in lokalni trdi disk s kapaciteto 20.480 GB, dodatna podatkovna gruča pa nudi še 15 terabajtov dodatnega diskovja.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
pol pa še ene 12 24" monitorjev (z tankim robom) 3 vrste po 4 monitorje pa logitech-ovga MX™ Revolution mišaka pa je Škoda da ni podatka o velikosti pa o hlajenju . Pa uprašanje kakšno grafično ma ker je namenjen računanju kokr sm jst razumu
Intel je sporočil, da je ekipa BMW Sauber F1 v švicarskem mestu Hinwil predstavila nov superračunalnik. Računalnik je zasnovan na grozdu računalnikov, ki jo napaja 512 dvojedrnih procesorjev Intel Xeon 5160, in simulira aerodinamične lastnosti dirkalnikov ekipe BMW Sauber F1.
Grozd strežnikov, imenovan Albert2, zagotavlja zmogljivost 12.228 gigaflopov na sekundo, s čimer je predstavljeni računalnik najhitrejši evropski superračunalnik na lestvici superračunalnikov TOP 500 (www.top500.org). Vsak računalnik v grozdu (skupini,gruči) ima 2 GB velik delovni pomnilnik in 20 GB lokalnega trdega diska. Vse to dopolnjuje še 15 terabajtov prostora na disku, ki ga omogoča dodatni podatkovni grozd. Alberta 2 je sestavilo švicarsko podjetje Dalco iz standardnih računalniških konponent, ki so bile na voljo na trgu. Po besedah njihovega predstavnika, je bil največji problem doseči pravilno razporeditev dela vsem procesorjem ter projektiranje hitrih mrežnim povezav med posameznimi računalinki v grozdu. Uporabljeni dvojedrni Xeoni 5160 so zamenljivi s štiri jedrnimi Xeoni 5300, kar bi po oceni predstavnikov Intela omogočilo povečanje računske moči za najmanj 32 odstotkov. Albert2 je sestavljen iz desetih vodno hlajenih računalniških omar skupne teže 21 ton. Pod polno obremenitvijo ima skupina porabo 122 kW.
Ja za tole poganjat, pa rabš met dobesedno najet vod iz elektrarne krško do doma.. Po možnosti kar zlate kable Še boljš pa e kar sam doma sezidaš jedrski reaktor, za hlajenje pa uporabiš kar tekočo savo
Sicer pa zakaj se nebi mogl take stvarce uporabljat za špilat? Sej grafina je tud neke vrste procesor, in e ne drugega, bi se dalo narediti tako, da bi polovica procov nekako "simulirala" delo grafične kartice. Sicer pa, kdo sploh potrebuje pospeševalec pri tolikih procih in taki računski moči? Vse lahko skoraj na SW poganjaš. Sicer pa, dvomim, da gor ni nobenega grafičnega pospeševalca prklopljenga, ker nekako brez njega boljš težko izrisujejo kaj grafično. Še posebaj kako 3D simulacijo. kake aerodinamike.
Vprašanje, je samo kateri špil bi lahko vsaj 50% izkoristil tako računalo? Po vsej verjetnosti, bi pa Gothic 3 100% tekel gor tekoče.
To je za računske simulacije in ne igre. Igre rabijo majhne zakasnitve med vnosom (uporabniško interakcijo, npr. premik miške) izračunom fizike (postavitve objektov, deformacije...) ter izrisom na zaslon.
a nebi blo bolje srebrne?? sicer pa je baker mnogo boljsi prevodnik kot zlato, da o ceni ne govorimo.
ni vse zlato, kar se sveti.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Kontakti so pozlačeni iz zelo dobrega razloga, ki pa ni prevodnost. Gre zato da srebro je res najboljši prevodnik, vendar srebrov oksid pa sploh ni prevodnik. Kontakti, povezave in ostalideli izpostavljeni elementom so iz zlata, ker je zlato žlahtni element in ne oksidira.
ampak, kolikor se spomnem, so 'povezave' v procu iz zlatih nitk?
ubistvu so ble ucasih povezave iz aluminija, zdej so pa bakrene. edino kontakti so pozlaceni, zato, da ne oksidirajo. je pa res, da je tut v samemu cipu nekaj zlata.
The reason why most of society hates conservatives and
loves liberals is because conservatives hurt you with
the truth and liberals comfort you with lies.
Če na kratko povzamem: Gre se za 256 matičnih plošč, vsaka z dvema Socketoma 771 V vsaki plošči sta dva dvojedrna Xeona 5160 pri 3 GHz, z 4M L2 Cacha in z 1333 MHz sistemskim vodilom V vsaki plošči je 8GB (8x1GB) FB-DIMM RAMa, vsega skupaj torej 8x256=2048 GB.
Imamo torej 256 računalnikov združenih v gručo oziroma 512 procesorjev z vsega skupaj 1024 jedri.
Če bandidosssov podatek o 122kW drži potem vsak izmed teh 256 računalnikov troši 477 Wattow za napajanje 4 jeder in 8GB RAMA. Verjetno ima vsaka izmed 256 matičnih plošč svoj 500 Wattni napajalnik.
Glede kontaktov je pa Matrin dobro razložil. Največji problem pri kontaktih je oksidacija, ki ponavadi pripelje do tega, da se kontakt popolnoma prekine. Zato baker takoj odpade, ker že v nekaj dneh tako oksidira, da postane popolnoma neprevoden, podobno se zgodi z srebrom samo na tako hitro. Zato so kontakti vedno zlati, ker je to trenutno edina kolikor dobra zadeva, ki ne oksidera prehitro. Tudi zlate kontakte je potrebno približno enkrat na leto očistiti, drugače se začno pojavljati "nerazložljive" napake v računalniku Tukaj govorim predvsem o kontaktih na grafični kartici in na modulih od RAMa. Nekako 2 leti je maksimum, preden ti kontakti zgubijo prevodnost. To na servisih dobro vedo in vedno najprej očistijo kontakte in napake navadno ni več. Za 5 minut dela pa zaračunajo kakor, da so par dni iskali napako Zato sta doma nujna radirka za čiščenje kontaktov na karticah in kontakt sprejček za čiščenje kontaktov na matični.
Tale računalnik je na 60. mestu med 500 najhitrejšimi Na prvem mestu je še vedno prepričljivo IBM-ov Blue Gene z 131070 jedri in 32768 GB RAMA
Kot zanimivost je tukaj zastopanost OS na 500 najhitrejših računalnikih na svetu: Linux - 75.20 % - 376 od 500 Unix - 17.20 % - 86 od 500 BSD Based - 0.60 % - 3 od 500 Mac OS - 0.60 % - 3 od 500 Mešano - 6.40 % - 32 od 500 (tudi med temi ne najdemo Windows)
Izgleda, da Windows niso ravno primerni za kakšno resno delo
Kemija je zajebana znanost. Sem malo pobrskal po forumih, kjer se zbirajo kemični geeki
Vsi se strinjajo, da baker ni primeren za kontakte zaradi oksidacije, je pa odličen za hladilnike zaradi toplotne prevodnosti. Pri srebru in zlatu pa so zadeve že bolj zapletene.
Če srebro veže kisik nastane srebrov oksid, ki je rdeče rjave barve, je zelo zelo redek in ga ne vidimo skoraj nikoli. Je pa zelo prevoden, celo bolj kot samo srebro. Bolj pogosto se na srebro veže žveplo, ki ga je tudi dosti v zraku in takrat dobimo srebrov sulfid, ki pa je črne barve in tudi dobro prevoden. Kadar torej srebro potemni, kar se dostikrat zgodi, se je nanj vezalo žveplo. Tako, da srebrni kontakti v končni fazi čez nekaj časa, ko oksid ali sulfid zapolni tiste male razpoke, postane še bolj prevoden kot na začetku. Zlato pa menda sploh nikoli ne oksidira in plini v zraku nanj sploh ne vplivajo.
Po vsem tem se mi zdi, da ni neke bistvene razlike med srebrnimi in zlatimi kontakti, razen v tem, da zlati ostanejo vedno lepi in sijoči medtem ko srebrni potemnijo zaradi žvepla. Prevodni pa so srebrni še bolj kot zlati. Torej ali srebrni ali zlati je bolj kot ne samo moda
Železo je bedno že po svojih prevodnih lastnostih, kot tudi po sami strukturi in oksidaciji.
Baker je za 'podlogo' kontaktov odličen, kot medij med kontakti se pa zelo slabo obnese. En prstni odtis povzroči konkretno oksidacijo/redukcijo in zaj. celo stvar.
Srebro je tudi v redu, samo ga je malce težavno nanašati. Srebrov oksid res ni pogost, so pa zato kakšni nitrati/nitriti in žveplo nemalokrat prisotni.
Zlato je še najbolj inertno od vseh. quote/ Po njem lahko serješ in ščiješ pa se bo še vedno svetilo, ko ga obrišeš. (zlato, ne nekaj drugega xD ). Oksidov ne tvori, nitro skupine mu tudi skoraj ne pridejo do živega, žveplo pa noče imeti nič z njim.
Some nanoparticles are more equal than others
Good work: Any notion of sanity and critical thought is off-topic in this place
In s kje si sedaj to privleku? Iz prej podanega linka? Če boljše pogledaš vidiš da je razmerje win / linux odjemalcev različno, poleg tega ni razvidno kaki procesorji so bili uporabljeni (najbrž različni, glede na to da vsak lahko sodeluje na tem projektu).