Slashdot - Znanstveniki v grenoblskem CNRS (Centre National de la Recherché Scientifique) so uspeli doseči superprevodnost v siliciju, poroča Slashdot. Superprevodnost je pojav, da snov pri ohladitvi pod kritično temperaturo izgubi klasično ohmsko upornost, tako da začne tok v sklenjeni zanki teči neomejeno in brez izgub. Ta efekt srečujemo pri mnogih kovinah (a ne pri zlatu in večini feromagnetov) pri nizkih temperaturih (pod 20 K) in pri nekaterih drugih spojinah, ki imajo kritično temperaturo nad vreliščem tekočega dušika.
V CNRS so za pripravo superprevodnega silicija uporabili mnogo višjo stopnjo dopiranja, kot to počnemo za izdelavo polprevodniških elementov. Ker se silicij upira uvajanju nečistoč v svojo strukturo, so morali uporabiti posebno metodo, ki z laserjem zapovrstjo topi in ohlaja tanek sloj silicija, da so dosegli devetodstoten doping. Ugotovili so, da ima tako pripravljen silicij superprevodne lastnosti pod 0,35 K. Znanstveniki pričakujejo, da bodo to mejo nekoliko zvišali, a uporabnosti v praktičnih napravah zaenkrat še ne pričakujejo.
uf preprican sem bil, da je prislo do napake in da je blo v novici misleno 35K in ne 0.35K... Ko sem preveril originalno novico sem bil razočarano spoznal, da napake ni bilo :(
Lep dosezek, a zal je ze v izvorni novici napisano, da material ne bo imel prakticne uporabnosti ("although the material will be unlikely to have any applications in consumer devices."). Upam, da bodo zavihali rokave in začeli pridno delati na strukturi silicija, tako da bi lahko imeli cez kaksno desetletje ali 3 superprevodni silicij pri nekoliko bolj dostopnih temepraturah.
Ja ne vidm nobene praktične uporabe tega. Itak poznamo dosti drugih materijlov, ki so superprevodne pri dosti višjih temperaturah. Dobra novica bi bla da bi najdl materjal, ki je supperprevoden blizu 200K, da bi se bl praktičn razšeru. Mislm da rabjo zdej materjali bit uhlajeni na tm ene 100K, kar pa nima velike splošne praktične uporabnosti.
Z laserji se da doseči takšne temperature. Tempeature je ubistvu posledica valovanja atomov/molekul (hitreje kot valujejo/skačejo bolj vroč je meterjal) in z laserji nekako umirijo te atome.
EDIT: z hladilnikom NE moreš doseči takšnih temperatur, ker prenosna snov (plin/tekočina) v ceveh, ki odvaja temperaturo iz hladnejšega prostora v toplejši prostor ne omogoča delovanja pri takšnih temperaturah.
Jah sej te laserje bi lahk v proc usmeru pa bi mau 0K . Sam praktičn je neizvedliv, ker štroma žre IMO kr velik, taki laserji so dragi, laserji so nevarni in še v kišto jih neb spravu IMO.
Pyr0Beast: se podpisem pod to! Ampak ravno zato mi je tolk zanimivo/smesno brati take poste. Bolj kot je novica eksoticna, bolje je... "Hilariozna" rdeca nit pa je vedno, kako se tako zahojeno znanstveno odkritje cimprej in za cim manj kesa stlaciti v kisto pod mizo, da bodo igrice bolj hitro delale. Slave smeha neizbezne...