Nature - Lani je učinek superprevodnosti praznoval sto let, a do danes še nismo našli materialov, ki bi imeli to lastnosti pri temperaturah, ki so vsaj blizu sobni. Pravzaprav nismo uspeli dokazati niti ali tovrstni materiali zagotovo obstajajo ali zagotovo ne. Toda razvoj je vseeno prinesel precej novih spoznanj in materialov.

Superprevodniki so materiali, ki imajo električno upornost enako nič. Pri dovolj nizkih temperaturah ima takšno lastnost precej spojin, a se z naraščanjem temperature zelo hitro uniči. Načeloma jih lahko po kritični temperaturi, torej najvišji temperaturi, kjer še izkazujejo superprevodnost, razdelimo na nizkotemperaturne in visokotemperaturne superprevodnike - ločnica med njimi je vrelišče tekočega dušika pri -196 °C, saj je to najnižja zelo enostavno dosegljiva temperatura.

Konvencionalne...

DigiTimes - Malokdo ve, kako dolga pot je od silicija, ki leži v Zemlji v obliki silikatov (silicijev dioksid predstavlja 60 odstotkov Zemljine skorje), do mikroprocesorja. Za izdelavo čipov potrebujemo ultračist silicij v obliki monokristala, kar pomeni, da mora biti nečistoč manj kot 1 ppb. Po več stopnjah redukcije silicijevega dioksida v silicij in čiščenja nastalega surovega silicija (bodisi s consko rafinacijo bodisi kemijsko s kloridnim postopkom) dobimo polikristalinični silicij. To je pomemben prekurzor pri izdelavi čipov, saj je že dovolj čist, le da je amorfne strukture in ga je treba prekristalizirati v monokristal.

Več kot...

CNet - Intel je predstavil prototip ultrahitrega sistema z optičnimi vlakni, ki imajo silicijeve čipe z integriranimi laserji in detektorji ter omogočajo hitrosti do 50 Gbps, kar naj bi v prihodnosti razširili do 1 Tbps. Za razliko od trenutnih sistemov prototip ne uporablja ločenih komponent za generacijo in detekcijo svetlobnih pulzov, marveč ima te vgrajene na isti kos silicija kot ostale komponente. Mario Paniccia iz Intelovega laboratorija za fotoniko pojasnjuje, da je ključ prav v izdelavi laserja iz silicija. Pred šestimi leti nihče ni verjel, da je to sploh moč izvesti, sedaj pa je glavno vprašanje, kako jih povezati z optiko.

Za prikaz so uporabili štiri različne laserje, ki so delovali vsak pri svoji valovni dolžini,...

Argonne National Laboratory - Superprevodniki so bili v zadnjem desetletju pravi znanstveni hit in so prodrli na veliko področij v industriji. Superprevodnost pa v večjem obsegu sama po sebi, brez ustrezne izolacije, ki prepreči izgube energije in ohranja električni naboj, ni dovolj. Superizolatorji so bili do določene mere zapostavljeni v mrzlici iskanja čim boljših superprevodnikov, kar pa se zna v prihodnjih letih spremeniti. Znanstveniki ameriškega državnega laboratorija Argonne so namreč v sodelovanju z nekaj Evropskimi institucijami uspeli izpeljati zanimiv poskus, ki jih je pripeljal do novega odkritija o superizolatorjih. Spoznanje bo morda spremenilo raziskave na področju fizike zgoščene snovi in položilo temelje za novo generacijo mikroelektornike.
Mednarodna skupina znanstvenikov iz laboratorija Argonne, Nemčije, Rusije in Belgije je pod vodstvom Valerija Vinokura in Tatjane Baturine uspela ustvariti tanek film titanovega nitrida, ki so ga ohladili na temperaturo blizu absolutne ničle. Skozi material...

Slashdot - V času tega pisanja je ta številka že presežena, vendar je te dni angleška Wikipedija dosegla dva milijona vnesenih prispevkov. Drugomiljonski članek naj bi bil posvečen El Hormiguero-u, ki je komik na španski televiziji.

Vendar po zadnjih pregledih poročajo, da se za to "častno" mesto potegujejo kar trije prispevki. Kateri je dejansko na dvamiljontem mestu, bo znano, ko bodo pri Wikimedia Foundation preverili sistemske loge.

Vir

New Scientist Tech - New Scientist navaja da so v ženevskem CERN-u, rojstnemu kraju interneta, vklopili največji superprevodni magnet. Magnet so ohlajali na -269°C šest tednov, prav tako so tudi tok višali v stopnjah do 21000 amperov.



Nova pridobitev švicarskega laboratorija je del LHC-ja (Large Hadron Collider), ki bo začel z naslednjim letom obratovati. LHC bo med drugim analiziral trke med protoni. Veliko pričakovanje je morebitna potrditev hipotetičnega Higgsovega bozona. Higgsov bozon izhaja iz kvantizacije Higgsovega polja, ki delcem podeli maso, a je še eksperimentalno nepotrjen. Da so na dobri poti potrjuje zaznava mionov med testnim delovanjem Atlas detektorja.

Slashdot - Znanstveniki v grenoblskem CNRS (Centre National de la Recherché Scientifique) so uspeli doseči superprevodnost v siliciju, poroča Slashdot. Superprevodnost je pojav, da snov pri ohladitvi pod kritično temperaturo izgubi klasično ohmsko upornost, tako da začne tok v sklenjeni zanki teči neomejeno in brez izgub. Ta efekt srečujemo pri mnogih kovinah (a ne pri zlatu in večini feromagnetov) pri nizkih temperaturih (pod 20 K) in pri nekaterih drugih spojinah, ki imajo kritično temperaturo nad vreliščem tekočega dušika.

V CNRS so za pripravo superprevodnega silicija uporabili mnogo višjo stopnjo dopiranja, kot to počnemo za izdelavo polprevodniških elementov....

Slo-Tech - Na BBC News poročajo o raziskovalcih z MIT-a, ki poskušajo oživiti več kot 100 let staro idejo Nikole Tesle (še dva znanstvenika, ki sta se s tem ukvarjala, sta bila Hidetsugu Yagi ter Heinrich Rudolf Hertz). No, sistem naj bi deloval v zaprtih prostorih, torej gre sklepati, da jim izgub pri prenosu še vedno ni uspelo zmanjšati. Vseeno se utegne zgoditi, da bomo čez nekaj let v zaprtih prostorih prenehali uporabljati razdelilce in podaljške, kot smo to počeli do sedaj. Zanimiva bo tudi razprava okrog zdravja, saj gre pri teh prenosih za precej velike moči.

Mozilla.org - Nova verzija priljubljenega odprtokodnega pregledovalnika spletne pošte je izšla. Vsebuje obilo novosti, med drugim:

• naprednejše samodejne posodobitve
• vgrajen detektor za phising
• možnost brisanja priponk iz sporočil
• izboljšana podpora RSS
• preverjanje črkovanja
• podporo podcastom
• in še kaj.

Novo različico lahko snamete z uradne strani.

Slashdot - Wikipedija je ta teden uvedla svojo novo zaščito pred spletnim vandalizmom, ki se pojavlja na Wikipedijinih straneh z občutljivejšo vsebino. Teh zaščitenih strani tako ne bo mogoče več prosto urejati; to možnost bodo imeli le dlje kot štiri dni registrirani uporabniki Wikipedije, dočim jih bodo neregistrirani uporabniki lahko le brali.

Uredniki poudarjajo, da bodo pri uporabi tega ekstremnega ukrepa sila previdni in da ga bodo uporabili zgolj v boju zoper vandalizem na že oskrunjenih straneh. Vsebin, ki še niso bile tarča vandalizma, ta zaščita ne bo prizadela. Trenutno so s to tehnologijo zaščiteni članki o ameriškem predsedniku, Hitlerju in Jezusu, v prihodnosti pa kaže pričakovati še kakšnega.

Slo-Tech - Game Developers Conference Alpe Adria se bo pri nas dogajal prvič. Podobna odvijanja se čez lužo vrstijo že kar nekaj let, tokrat pa bo Ljubljana gostiteljica dogodka, katerega namen je spodbujati rast industrije interaktivne zabave - iger. To je idealna priložnost za širjenje koristnih informcij skozi predavanja ali okrogle mize ter seveda možnost za sklepanje poslov. Tematika se tako deli na programiranje, ustvarjalno stran ter poslovno stran, kjer razvijalec računalniških iger poskuša prepričati založnika, da je prav njihova igra prihajajoča uspešnica.

V upanju, da dogodek privabi čim širše občinstvo, GDCAA vabi vse, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri pripravi kvalitetnih predavanj.

Slashdot - Fizikom na nemški univerzi v Bayeruthu je uspelo ustvariti material, trši od diamanta.

Izdelali so ga tako, da so ogljikove molekule, znane tudi pod imenom ogljik-60, izpostavili izjemno velikim pritiskom. Za ta dosežek so morali snov segreti na približno 2500 kelvinov in jo obenem izpostaviti pritisku 20 GPa, kar je skoraj 200.000-kratnik atmosferskega pritiska.

Ekipa je lastnosti novega materiala izmerila v ESRF v Franciji, rezultati pa so pokazali, da je približno 10 % gostejši od diamanta in je najmanj do sedaj poznana stisljiva snov.

Očitno je v mestu novi šef.

Slashdot - Ravno vprašanje iz naslova je bilo pomembno v nedavni Physics Worldovi anketi, s katero so se namenili poiskati največjo oz. najpomembnejšo enačbo vseh časov.

Omenjenih je bilo približno 50 različnih enačb, se je pa pokazalo, da ima precej anketirancev radih preproste enačbe, na primer 1+1=2. Za njimi so bile enačbe, ki imajo veliko uporabnost v splošnem življenju ter še tudi nekaj takih, ki so pomembne že zaradi zgodovine.

Okoli te ankete se je razpisal tudi New York Times.

Katera pa je vam najljubša (enačba namreč)?

Holicho - Visoka frekvenca, kajne? Pa saj verjetno že veste: zopet so jo dosegli Japnoci, ki doma v svojih delavnicah, ki spominjajo na znanstveno-fantastične laboratorije varijo, razna huda hlajenja na osnovi tekočega dušika in drugih nam sploh nepoznanih hladilnih sredstev. Na strani najdete kopico različnih screenshotov raznih overclockerskih dosežkov pod vplivom različnih hlajenj. Med drugim je tam tudi slika ročnega termometra, ki kaže -175°C in pa dobesedno bazenček tekočega dušika, na čigar dnu je jedro procesorja. Link na to stran mi je poslal mitja34.