Slo-Tech - Pred skoraj pol tisočletja je osemnajstletni francoski študent Etienne de la Boetie napisal krajše besedilo, ki bi mu danes verjetno rekli seminarska ali izpitna naloga. To besedilo je danes za politične filozofe skoraj tako prelomno kot znani Vladar Niccola Machiavellija, saj je mladega Etienna zanimalo nekaj nepojmljivega: zakaj vladarjem (sploh tiranom) priznavamo vladarstvo.

Hotel je razumeti, kako je mogoče, da »toliko ljudi, toliko vasi, toliko mest in toliko narodov« trpi enega samega tirana, ki nima druge moči kot je tista, ki mu jo dajejo podložniki. Prepričan je bil, da se antični filozofi niso motili in ljudje hočemo biti svobodni. A smo se pripravljeni tej svobodi prostovoljno odreči, jo zamenjati za suženjsko poslušnost tiranu ali jo celo vzljubiti.

Odgovor je najprej iskal v človeški naravi, ki se je zaradi strahu pred obstankom pripravljena podrediti sili, vendar ni bil zadovoljen s pojasnilom. Tiran lahko z lastno močjo vlada samo manjši skupini ljudi, od katere...

Slo-Tech - V Britaniji, deželi Georgea Orwella in njegovega Velikega Brata te dni potekajo razprave o vladnem projektu za nadzor problematičnih družin.

Minister za družino Ed Balls je namreč razkril 400 milijonov funtov težke načrte, po katerih naj bi uvedli poseben nadzor nad 20.000 problematičnimi družinami. S projektom naj bi zagotovili, da bi otroci redno hodili v šolo in pisali domače naloge, šli spat ob doglednem času in jedli ustrezne obroke. Država naj bi najela miselno policijo,^* pardon, zasebne varnostnike, ki bodo opravljali preverjanja na domu, najbolj problematične družine pa bodo preselili v sobo 101 Ministrstva za ljubezen,^* pardon, posebna stanovanja, ki bodo pod 24-urnim nadzorom.

Po poročanju nekaterih medijev naj bi v domove slabih staršev namestili telekrane,^* pardon, videonadzorne kamere, po preverjanju drugih pa so te trditve nekoliko pretirane - problematične družine naj bi le preselili v 24-ur nadzorovana stanovanja.

Projekt so pravzaprav pilotno izvedli že v...

Slo-Tech - Če so na Slo-Techu v navadi predvsem tehnično naravnane vsebine, vam tokrat prinašamo vse prej kot to - Dare Hriberšek je tokrat za Slo-Techove bralce pripravil potopisni članek o svojem popotovanju po Dagestanu.



Dežela, ki velja za območje specialnih operacij Ruske vojske, vsekakor ni deležna veliko tujcev in se le redko znajde v tujih medijih, zato bo tokratni članek zagotovo zanimivo čtivo za vse.

Good luck!

Zakaj smo se odločili objaviti prav to vsebino, pa lahko veselo ugibate naslednje tri tedne ...

Ars Technica - Kot kaže, se kitajska vlada nikoli ni nameravala zadovoljiti zgolj z onemogočanjem YouTube-a. Po zadnjih nemirih v Tibetu so kitajske oblasti sporočile, da bodo kaznovale različne spletne portale, ki kršijo novi zakon. Ta od lastnika spletnega portala za pretočne videovsebine terja državno licenco in ne dovoljuje objave posnetkov, ki vzbujajo strah, vsebujejo pornografijo ali ogrožajo državno varnost. Zakonska določila predstavljajo, predvsem za spletne strani s socialnimi omrežji in vsebinami, ki jih ustvarjajo uporabniki, veliko breme. V januarju, ko se je ob rastočem navdušenju nad videoportali začelo govoriti o novi zakonodaji, nihče ni zares verjel, da bo ta tudi izvajana. Nemiri v Tibetu pa so očitno pospešili dogajanje, saj so oblasti pred nekaj dnevi zaprle 25 spletnih strani, 32 pa jih kaznovale.

Po poročanju Ars tehnice naj bi bila sicer Komunistična stranka multimedijskim storitvam naklonjena in jo denimo rastoče kapitalistično oglaševanje ne skrbi. Kot pišejo, je vsaka...

Slo-Tech - Letalo strmoglavi na samotnem otoku, daleč od prometnih ladijskih poti. Preživeli se morajo znajti sami, saj v letalskih razbitinah ne najdejo prav dosti uporabnega. Otok se zdi prijazen in neobljuden, a v grozečih nočnih sencah nekdo že kmalu opazi "pošast". Med prebivalci otoka se vse bolj izražajo njihove osebnostne razlike, razvijejo se boj za prevlado, hrano in vodo, življenje preživelih začnejo greniti nesložnosti in spletke. Postopoma se razdelijo na dve skupini, odnosi se vse bolj zaostrujejo, kmalu pade prva žrtev.

Če bi začeli v domačih branjih predstavljati tudi filme in nanizanke, bi lahko kdo upravičeno pomislil, da opisujemo znano ameriško televizijsko nanizanko Lost. Vendar pa je zelo podoben zaplet (preživelih na samotnem otoku) že leta 1954 uporabil britanski pisatelj William Golding v svojem najbolj znanem romanu Gospodar muh. V glavne vloge je postavil 6-12 let stare dečke, ki naj bi jih med drugo svetovno vojno hoteli njihovi starši nekam evakuirati (kritiki...

Slo-Tech - "Pravni sistem bolj ščiti kriminalce kot žrtve!"

Pogosto slišan očitek, ki želi z lahkotnim zamahom javne zgroženosti odpraviti kavtele kazenskega postopka, kakršne so se izoblikovale v zadnjih stoletjih. Protislovje, ki spregleda, da žrtve ex post facto zaščita ne more več ubraniti pred storjenim zlom, domnevnemu - gotovemu! - storilcu pa ne nudi možnosti zagovora. Saj je vsakomur jasno, kaj se je zgodilo!

Kafka sledi javnemu instinktu in načrtno spodkoplje načela sodobnega kazenskega postopka. Obdrži formalne pravice, a jih vsebinsko izprazni in razvrednoti.

Gospod K. se tako zjutraj zbudi v stanovanju, polnem nekakšnih uradnikov. Ugotovi, da se proti njem vodi postopek. Ima pravico do obrambe - a ne ve (in ne sme izvedeti), česa je obtožen. Velja domneva nedolžnosti -- a ob obrnjenem dokaznem bremenu že zgolj to, da teče postopek, pomeni, da je itak kriv. (Ako bi bil oproščen, pa to seveda še ne pomeni, da očitanega dejansko ni storil!) Pozvan je na zaslišanje - a ga ne obveste,...

Slo-Tech - »Moj brat vidi duh bolezni, ko ga telo obolelega še ne zazna. Zato glas o njegovi veščini nikoli ne prestopi hišnega praga. Drugi brat pozdravi bolezen, ko je še povsem nemočna, zato glas o njegovi veščini ostane skrit v domači vasi. Jaz pa puščam kri, predpisujem zdravila in napadem bolečino z masažo. Zato je glas o mojem znanju segel tudi do vladarja,« je odgovoril slavni prastari kitajski zdravnik, ko so ga vprašali, kako je postal cesarjev osebni zdravnik. Nato je mirno razložil, da je njegov uspeh v resnici neuspeh – je najslabši zdravilec v družini.

Njegova misel lepo povzame bistvo Cujeve filozofije o bojevanju. Čeprav se zdita zdravilstvo in umetnost bojevanja povsem nasprotni veščini, ju taoistična misel poenoti: obe poskušata obvladati disharmonijo, obe je treba uporabiti le v skrajnem primeru. Za mitske kitajske mojstre borilnih veščin je bila vsaka raba orožja (tudi telesa kot orožja) le odziv na brezizhodne razmere – ko nasprotnika zaslepi bes ali drugo »negativno«...

Slo-Tech - »Spremimo novinca na bojišče. Ko se mu približujemo, vedno jasnejše grmenje topov končno zamenja tuljenje krogel, ki zdaj pritegne nase pozornost neizkušenega. Krogle začnejo padati blizu pred nami in za nami (...) treskanje topovskih krogel in razletavanje granat v bližini postane tako pogosto, da resnost življenja predre skozi mladostnikovo domišljijsko predstavo. Nenadoma pade znanec (...) še en korak do enot, do pehote, ki v ure dolgem ognjenem spopadu vztraja z nepopisno stanovitnostjo. Tukaj je zrak napolnjen s sikajočimi kroglami, ki kmalu oznanijo svojo bližino s kratkim, ostrim zvokom, s katerim preletijo za palec daleč nad ušesom, glavo in dušo …«

Slikoviti opis vojne vihre, ki ga najdemo v knjigi O vojni (Vom Kriege), nas lahko zlahka zavede k misli, da je hotel pruski častnik Carl von Clausewitz svoje 43-letne vojaške izkušnje preliti v klasičen vojaški priročnik, namenjen bojnim (frontnim) poveljnikom. Vendar že kmalu pove, da nima namena razlagati, kako utrditi...

Slo-Tech - Predstavljajte si svet, v katerem vsemu in vsem vlada matematični razum. Vsak gib je le del (rešljive) enačbe. To je svet, ki ne pozna neskončnosti.

Zamjatin v romanu Mi opisuje ravno tak svet – Enotno državo. Kjer je razum postal temeljni, še več, edini mogoči princip državne ureditve. Kako je prebivalcem Enotne države to uspelo? Da bi sedli z Bogom za isto mizo, so se ogradili, dobesedno. Okrog in okrog ogromnega mesta, poimenovanega Enotna država, so po Dvestoletni Vojni zgradili gromozansko stekleno Zeleno steno, ki ločuje nerazumno od razumnega. Zakaj?

Najvažnejša naloga razuma je nenehno omejevanje neskončnosti. Človekovo spoznanje, ki ga usmerja razum, se vedno bolj širi tako, da spreminja neznano v znano; neznano, ki se razumsko ne da omejiti, se s prehajanjem v znano racionalno opredeljuje; neskončni zbir neznanih pojavov se zmanjšuje, končna vsota znanih pa narašča. Homo sapiens je le tedaj človek v pravem pomenu besede, kadar v njegovi slovnici ni nobenih vprašajev,...

Slo-Tech - Italiji se je godilo petnajsto stoletje. Vladarje so odločale kupice strupa in zarotniška bodala, grešni katoliški papeži so se bili pripravljeni spečati celo s turškim sultanom, če jim je to koristilo pri utrjevanju oblasti. Prostitutke so na svoje stranke čakale pred spovednicami velikih katedral, najemniške vojske pa so med kratkimi prekinitvami med eno in drugo vojno ropale civilno prebivalstvo in prežale na ženski plen.

Prav trohnoba poznega srednjega veka je v zgodnjem 16. stoletju prepričala Firenčana Niccola Machiavellija, da je treba začeti o državi in vladanju razmišljati manj idealistično kot so to počeli grški filozofi, predvsem Platon. »Zavedam se, da so o vodenju države pisali že mnogi pred mano,« prizna v svojem Vladarju (Il Principe, 1513), ampak doda, da pri tem niso nikoli izhajali iz dejanskega stanja. »Zamišljali so si republike in monarhije, ki niso nikoli obstajale, za katere ni nihče slišal ali jih videl. Med tem, kako bi se moralo živeti in vsakodnevno...