Ars Technica - Profesor Hicham Fenniri si je sposodil lastnosti DNK z namenom, da izdelajo samosestavljajoče nanotube. Kaj je smisel tega? Če mu bo uspelo, elektronskih vezji ne bomo več jedkali, ampak na nek način vzgajali. Zanimivo, tukaj je kar navedek:
"We use chemistry to maintain near-complete control over the physical properties of the nanotube. You can introduce functional molecules at any position along the outside of the nanotube to control its physical properties with chemistry. For instance, if you want something that is photo-active — that absorbs photons and transports them to a new location in the assembly — then you can introduce components in the parent molecule that absorb light. If you want it to conduct electricity, then you introduce a component into the parent that absorbs an electron and transfers it from one rosette to the next," said Fenniri.
Zanimivo, ni kaj. Če jim uspe in predvsem če bo postopek dovolj zanesljiv in uspešen, se lahko nadejamo dosti bolj zapletenih (in tudi močnejših) elektronskih vezji. Bomo videli.
Če me spomin ne vara so pred kakšnima dvema letoma nanotubes tehnologijo predstavljali kot novo revolucijo pri izdelavi ploščatih monitorjev, ki bi bili celo tanši od lcd-jev. Po tem pa je vse potihnal.
Jules Verne je ze kr nekej casa nazaj se vozu okrog s podmornico na kvazi-jedrski pogon, pa se njegovi pravnuki niso mel pojma, ce se starmu blede al bo res kej iz tega.
Lepo, da se bo nano tehnologija začela uveljavlati. To mislim, da ni sporno. Upam, pa da bo izpolnila, kar od nje pričakujemo. Pričakovanja pa so vsekakor velika.
