Slo-Tech - Pat Gelsinger, izvršni direktor Intela je na sejmu Computex v Tajpeju izjavil, da nas je obdobje dela in učenja od doma med pandemijo COVID-19 pripeljalo do cikla eksplozivne rasti na področju polprevodnikov, kar je močno obremenilo globalne dobavne verige. Po njegovem mnenju je industrija že napravila ustrezne korake, da se stanje kratkoročno popravi, a vendarle utegne trajati še par let, da se prilagodijo prezasedene proizvodne zmogljivosti, proizvodnja substratov in drugih potrebnih komponent.

Vse to bo, kot pravi, vplivalo na razpoložljivost naprav za običajne uporabnike; od telefonov, računalnikov in tablic, zelo verjetno pa se bodo zaradi tega dvignile tudi cene. Kot je še povedal, Intel med kratkoročnimi ukrepi načrtuje gradnjo dveh proizvodnih kapacitet v Arizoni vrednosti 20 milijard ameriških dolarjev, podobne načrte pa ima podjetje še na nekaj lokacijah v Evropi in ZDA.

Nekoliko bolj optimistična pa je bila v intervjuju za Bloomberg (vir je plačljiv, alternativa)...

Slo-Tech - Minuli petek se je na svojem prvem obisku v Evropi mudil Pat Gelsinger, izvršni direktor Intela. Med drugim se je v Bruslju srečal z evropskim komisarjem Thierryjem Bretonom, osrednji del sestanka pa je bil namenjen krizi z dobavami silicijevih čipov po svetu in tudi o morebitni Intelovi naložbi v proizvodne kapacitete na starem kontinentu. Podobno, 20 milijonov ameriških dolarjev vredno naložbo, so nekaj tednov nazaj napovedali v ZDA. EU si namreč v naslednjem desetletju želi doseči približno 20 odstotni globalni delež proizvodnje polprevodniških izdelkov.

Kot je Gelsingerja pozneje povzel Politico, si Intel od EU želi subvencije v višini 8 milijard evrov. Predstavniki Intela so znesek pozneje poskušali zanikati, češ, da niso govorili o konkretnih številkah, pač pa so Bruselj, podobno kot prej Washington pozvali, naj naložbe v polprevodniške kapacitete napravijo konkurenčne takim naložbam v Aziji.

Del Gelsingerrjevega obiska je bil namenjen iskanju evropske lokacije za tako...

Slo-Tech - Še eno obletnico praznuje Intel te dni. Pred pol stoletja je podjetje nastalo, pred natančno 40 leti, 8. junija 1978, pa je Intel predstavil procesor 8086. Šestnajstbitni procesor, interno poimenovan tudi iAPX 86, je izšel, ko je bil 32-bitni iAPX432 še precej oddaljen. Namesto tega je 8086, ki je predstavljal naslednika 8-bitnega Intelovega čipa 8080, ustoličil nepozabno arhitekturo x86, ki je ključno vplivala na razvoj računalništva.

Čip 8080 je v Intelu zasnoval še legenarni Federico Faggin, ki je zatem odšel na svoje in s podjetjem ZiLOG izdal Z80. Ta procesor, ki je bil združljiv z 8080, je Intelu povzročal preglavice, saj je bil zmogljivejši. ZiLOG je hitro rasel in ob uspešni prodaji je podjetje kmalu zaposlovalo več kot tisoč ljudi. Čeprav je bil Z80 v...

TG Daily - Po medmrežju so zaokrožile govorice, da naj bi se NVidia zelo zanimala za nakup pretežnega dela na novo izdanih delnic s strani VIA Tech. Sicer se ne ve natančno, kolikšen lastniški delež bi s tem pridobili, verjetno pa bi na ta način lahko prišli do licenc za izdelavo x86 procesorjev.

Poteza, če se bo izkazala za resnično, je več kot smiselna. Intel, gromozanski proizvajalec procesorjev, bo nekje v prihodnjem letu izdal grafično kartico, AMD si je znanje in tehnologijo izdelave grafičnih procesorjev zagotovil z nakupom ATi-ja. NVidia, primarno razvijalec grafičnih procesorjev, mora ubrati nasprotno smer in pridobiti pravico izdelave x86 procesorjev.

Procesorji, narejeni pri VIA Tech (C-7, Nano), sicer niti približno niso zmogljivi tako kot produkti Intela in AMD-ja. Upoštevati pa je treba, da je skoraj vse igralce na trgu presenetil pojav netbookov. Zakaj bi kupoval sicer zmogljivo napravo, če imaš na voljo oblak, ki prevzame nase računanje in hrambo.

Torej, se nam obeta...

bit-tech.net - Dva dni nazaj smo pisali o razpadu podjetja AMD na dva dela, razvojnega in proizvodnega. Le-to pa gre očitno zelo v nos AMDjevemu največjemu konkurentu, Intelu. Problem so našli v licenci X86, saj le-ta ni prenosljiva (če bi AMD kupilo drugo podjetje, le-to nima pravice izdelovati x86 procesorjev), licenca pa vsebuje tudi določbe glede proizvodnih zmogljivosti.

Vsaj 80 odstotkov proizvodnje naj bi se dogajalo v samem podjetju oz. lahko le manj kot 20% vseh procesorjev izdelajo zunanji partnerji. Razpad podjetja na snovalski (AMD) in proizvodni (The Foundry Company, Livarna) del to očitno krši, saj bo licenco obdržala snovalska veja, vsa proizvodnja pa bo izvedena s pomočjo partnerjev. Intel pa je odločen, da bo branil svojo inelektualno lastnino, ki bi bila z prenosom licence kršena (razen 20 prej omenjenih odstotkov se je AMD namreč zavezal, da ne bo prenašal Intelovih podatkov zunanjim partnerjem).

Po drugi strani pa bi Intel ob propadu AMDja padel v roke protimonopolnih...

Slashdot - Danes mineva natanko 30 let, od kar je Intel predstavil prvi mikroprocesor na arhitekturi x86. Osmega junija 1978 predstavljenemu 8086 so sledile generacije 80286, 80386, 80486 in končno Pentiumi, katerih ime se je obdržalo v vseh naslednjih inkarnacijah. Za vse te procesorje je značilno, da so zgrajeni okrog iste arhitekture z imenom x86. Vsaka generacija je prinesla dodatne ukaze, a hkrati obdržala združljivost za nazaj, tako da lahko najnovejši večjedrnik danes teoretično poganja programe pisane za 8086.

Že omenjeni 8086 ni prvi Intelov mikroprocesor za domače uporabnike, saj je že sedem let prej izšel štiribitni 4004, kasneje pa še osembitna 8008 in 8080. Seriji 8086 in 8088 so tedaj reklamirali kot zoro nove dobe in verjetno se še sami niso zavedali, kako prav so imeli. Toda pot zgodovine ni bila določena vse do leta 1985, ko so pri Intelu splavili prvi 32-bitni procesor, 80386. Uspehi 80486 in Pentiuma so zakoličeno pot le še dokončali, iz tira pa jih ni vrgla niti...

Kiberpipa - Letos mineva natanko 30 let, odkar je podjetje Intel predstavilo mikroprocesor 8086, ki predstavlja prvi mikroprocesor t. i. x86 arhitekture. Ta arhitektura (poenostavljeno lahko rečemo, da je arhitektura procesorja njegova zasnova in zgradba) povsem prevladuje na tržišču osebnih računalnikov, uporablja pa se na praktično vseh področjih. Podjetje IBM je leta 1981 izdelalo osebni računalnik IBM PC (model 5150), v katerega so vgradili Intelov mikroprocesor 8088, zasnovan na 8086, in s tem pričeli dobo x86 arhitekture v osebnem računalništvu.



Razstava Kiberpipinega računalniškega muzeja, ki bo na ogled v prostorih Kiberpipe na Kersnikovi ulici 6 v Ljubljani od 12.5.2008 (vsak delovni...

X-Bit Labs - Po besedah Intelovega podpredsednika Stacyja Smitha je bila več kot polovica prodanih Intelovih procesorjev v četrtem četrtletju lanskega leta dvo- oziroma štirijedrnikov, kar se je zgodilo prvič po pojavu večjedrnih x86 procesorjev. Zasluga za prevlado dvojedrnikov gre predvsem procesorjem Core 2 Duo, Pentium D in večjedrnim Xeonom, ter vedno manjši ponudbi enojedrnih Pentium 4, Celeronov in Xeonov.

Več o tem na X-bit labs.

The inquirer - Danes je 25. obletnica rojstva Intelovega prvega X86 mikroprocesorja. 8086 je s svojimi 29.000 tranzistorji tiktakal pri borih petih megahercih.
Podjetje je na tržišče do aprila letos odposlalo že milijardo procesorjev. Pat Gelsinger trdi, da je Intel ljudem pokazal prednosti "digitalne inteligence" in uvedel veliko novosti v svetu računalništva. Zelo verjetno pa je, da bomo naslednjo milijardo Intelovih X86 procesorjev videli že leta 2007. Vse najboljše!