IEEE Spectrum - Na srečanju agencije DARPA v Detroitu so pokazali prvo monolitno tridimenzionalno integrirano vezje, napravljeno na proizvodni liniji komercialne livarne. Dosežek je dodatno zanimiv, ker računsko logiko sestavljajo tranzistorji iz ogljikovih nanocevk, pomnilnik pa je RRAM, napravljen iz memristorjev. Gre za enega od projektov v ambicioznem Darpinem programu Electronics Resurgence Initiative, s katerim želijo korenito spremeniti načine snovanja in proizvodnje elektronskih komponent.

Ob omembi 3D čipov danes nihče več ne bo posebno vznemirjen, saj jih že imamo v širši uporabi, na primer v pomnilniku flash. Napravijo jih tako, da posamezne sloje silicija zlagajo v višino in jih med seboj povežejo s kontakti (through-silicon vias ali TSVs). Grda...

Slo-Tech - Nujni sestavni del modernih litij-ionskih baterij je kobalt, ki ga večinoma pridobivanju v rudnikih v Demokratični republiki Kongo (DRK). Da tam v veliki meri delajo otroci, je Amnesty International opozarjal že pred dvema letoma. V novem poročilu organizacija razkriva, kako so se multinacionalke odzvale na to problematike in kakšne ukrepe so sprejele. Najbolj odločno sta reagirala Apple in Samsung SDI, večina multinacionalk pa problema ne rešuje.

Več kot polovica izmed 28 največjih porabnic kobalta namreč ni izvedla niti najmanjših in najenostavnejših ukrepov za zajezitev izkoriščanja otrok. Med največjimi grešniki so Microsoft, Lenovo, Renault, Vodafone, Huawei in ZTE, ki resda ne izkoriščajo otrok, vendar pa ne preverjajo, kako in pod kakšnimi pogoji...

Slo-Tech - Pri miniaturizaciji tranzistorjev in drugih elektronskih komponent počasi trkamo ob fizikalne omejitve, zato so znanstveniki prisiljeni iskati nove metode in nove materiale. Pod 5 nm s silicijem ne bo šlo, ker so kvantni učinki elektronov pri tako majhnih razsežnosti premočni. Še manjši tranzistor, ki ima 1-nm vrata iz ogljikove nanocevke, pa so uspeli izdelati na Berkeleyju, s čimer je to tudi najmanjši tranzistor. V resnici je sam tranzistor precej velik, ima pa najmanjšo komponento, kar je prvi korak k razvoju resnično drobcenega tranzistorja.

Ključna materiala novega tranzistorja sta molibdenov disulfid (MoS₂) in ogljikove nanocevke. Molibdenov disulfid so uporabili kot polprevodniški material, saj so elektroni v njem slabše mobilni kot v siliciju, kar je...

TG Daily - Uporaba močnih detergentov je danes za čiščenje raznovrstnih maščob praktično nujna, a tudi zelo obremenilna za okolje. Na srečo je na obzorju rešitev za te težave, saj so znanstveniki z Univerze Purdue v ameriški Indiani pod vodstvom Dr. Jeffreya Youngblooda odkrili posebne polimerne premaze, ki so uporabni na večini današnjih materialov (steklo, plastika, kovine, beton, itd.) in ki za čiščenje maščob oz. olj zahtevajo le vodo. Polimer je sestavljen iz dveh plasti, zgornje, podobne teflonu in spodnje iz polietilenglikola. Slednja nase veže vodo, ki tako tvori tanko plast, teflonska plast pa preprečuje prehod večjim maščobnim molekulam.

Posledično je odstranjevanje oljnih oz. maščobnih madežev trivialno opravilo, saj se jih enostavno odplakne z nekaj vode. Uporaba detergentov je popolnoma nepotrebna, kar je dobra novica tako za domače uporabnike kot za industrijska okolja. V slednjih, npr. avtomehaničnih delavnicah, bi lahko premazali tla in stene, uporaba pa bi bila mogoča tudi v...

Taipei Times - NEC, japonska koorporacija je ta teden oznanila, da je izdelala najmanjši trazistor na svetu. Nov rekord je tokrat 5 nanometrov (en nanometer je ena milijardinka metra), s čimer prejšnjega prekaša za en nanometer - le-ta rekord si je lastil IBM. Sedaj, ko so izdelali novega rekorderja (ki je osemnajstkrat manjši od danes uporabljanih tranzistorjev), pa NECa čaka še izdelava učinkovite masovne produkcije, kar pa bo vse prej kot enostavno.

Trg tranzistorjev, ki vsako leto obrne 155 milijard ameriških dolarjev, spada med največje in najbolj donosne posle na svetu. Možnosti, ki se torej porajajo z novimi tranzistorji pa so skoraj neomejene. Če prepračunamo vse te številke, kmalu ugotovimo, da bi lahko imeli v enako velikem dlančniku več kot 4200 MHz! Klik!

Doom 3 na dlančniku in sredi pouka. Zanimivo ... [>:D]

The inquirer - Kot poročajo na Inquirerju, je podjetje Infineon na sejmu Electronica, ki ta teden poteka v Munchnu, predstavilo novo linijo "pametnih oblačil".

Kot lahko preberemo v tej novici, se nam obeta linija oblačil, ki bodo imela vase vgrajene razne elektronske sisteme. Kot vzorčni primer so navedli prenosni mp3 player, ki se napaja s pomočjo energijo, ki jo generira s pomočjo toplote kože.

Sicer kaže, da bodo izdelki v prvi meni namenjeni zabavi, vendar kot kaže, se znajo produkti razviti tudi v bolj sofisticirane sisteme, ki bodo merili telesne funkcije in podatke brezžično posredovali v analizo. Ni slabo, kajne?

The Register - To vprašanje nam postavljajo na Registru, kjer so razkrili Intelove načrte za prihodnost.. Ti se ozirajo v tretjo dimenzijo, in sicer gre za preprosto logiko. Sedaj so tranzistorji pločati, v primeru, da pa jih "dvignemo", dobimo tranzistor s tremi vrati. Tok lahko torej potuje na vrhu in ob straneh, s čimer dosežemo, da "enosmerno cesto pretvorimo v tripasovnico", so bili duhoviti pri Intelu.

Ključ za razvoj 3D tranzistorja je fizikalne osnove. Pod 30 nm pride do izgube toka, tako da je potreben drugačen pristop. Poleg tega pa nov pristop omogoča boljšo porazdelitev prostora.

Kdaj? Prej kot v petih ali desetih letih ne, so pesimistični pri Intelu.

EETimes - Očitno diski niso edini, ki še dolgo časa ne bodo šli na odpad zgodovine. Svetla prihodnost je tudi na strani čipov, saj so znanstveniki na univerzi Cornell predstavili delujoč tranzistor, ki je v bistvu atom kobalta in je velik le 1.3 nanometra. Za primerjavo: današnji silicijevi tranzistorji so lahko veliki celo več kot 100 nanometrov. Čeprav gre za pomemben dosežek, pa znanstveniki navajajo, da je vse skupaj trenutno še vedno precej v povojih in da bo potrebno še veliko trdega dela, da bo tehnologija zrela za praktično uporabo. Obenem navajajo, da iščejo tudi nove alternative, ki bi lahko nadomestile sedanje silicijeve tranzistorje in poudarjajo, da so se za dostojnega naslednika zaenkrat izkazale tudi ogljikove nanocevke. Več o novem dosežku si lahko preberete tukaj.

Sillicon Strategies - V komentarjih na spodnjo novico ste se nekaj prepriali, da je 0,13 mikronov že zastarela tehnologija. Če upoštevamo to novico, je to sigurno res!

Taiwan Semiconductor Manufacturing Company (TSMC v nadaljevnaju) so raziskali in omogočili proizvajanje (ne, ni napaka) 9-nm, to je 0,009 mikrona, velikih tranzistorjev. To je kar 1/10.000 (ena desettisočina) debeline človeškega lasu. Današnja super-računala, ki zasedejo kar kakšno halo ali dve, bi tako lahko spravili v prostor velik toliko, kot je velik noht.

Sicer takih čipov še ni možno proizvajati, saj bo potrebno še kar nekaj časa, da bodo izpopolnili naprave in predelali postopke izdelave. Imajo pa že delujoč 0,035 mikronski primerek, trenutno pa delajo na 0,025 mikronskem, ki je še v poskusnem stadiju. Celotno novico si oglejte tu.

The Register - Več kot očitno je, da se razvoj tranzistorjev približuje meji, ki jo je fizično nemogoče preseči. Tako naj bi kmalu dosegli velikost 0,05 mikrona, potem pa bi nastala kriza, ki bi onemogočila veljavnost Moorovega zakona (sicer vsi poznate, ampak vseeno: hitrost procesorja je podvoji vsakih 18 mesecev).
Tako je v igro stopila kemija, njej ob strani pa še delno biologija. Tako razvoj poteka v treh ločenih smereh:
Nanožice:
Raziskovalni tim Charlesa Lieberja na Harvardu je naredil vrsto nanocevk, velikosti 2-20 nm (torej 10 na -9 m), in jih "spletel" v mrežo. Tok, ki teče po njej, je možno regularati z napetostjo na njej. Z zadosti zapleteno mrežo je možno ustvariti logična vrata, meni Lieber.
Nanocevke:
Medtem ko Lieberjeva tehnologija ne temelji na litografiji, pa je ta osnova za raziskave na Delft University of Technology na Nizozemskem, ki jih vodi Cees Dekker. S sodelavci je izdelal ogljikove nanocevke premera 1nm, pri katerih se tok, ki teče po njih, nadzira z napetostjo...

The inquirer - Bell labs (podružnica Lucneta) načrtujejo, da bodo tranzistorji velikosti molekul pomenili pravo revolucijo na področju izdelovanja čipov. Čerpav ima Bell v laboratoriju že delujoče testne primerke takih tranzistorjev, pa bo potrebno tehnologijo še dodelati. Znano je, da sta najbolj zagreta podpornika IBM in Intel, ki v razvoj nanotehnologije vložita ogromne kupe denarja. Če me spomin ne vara, sem pred kakimi tremi leti slišal, da bo običajnim čipom, ki so zgrajeni na osnovi tranzistorjev kmalu odbila zadnja ura, saj je samo vprašanje časa, kdaj bomo dosegli tako mejo (v MHz), čez katero ne bomo več mogli priti. Vendar pa so se napovedovalci prihodnosti še vedno opekli in tudi tokrat je bilo tako. Tehnologija izdelave je vedno bolj napredna in po zadnjih podatkih, bomo brez problemov dosegli 10 GHz procesorje, kako pa bo šlo naprej, pa je zaenkrat še težko napovedovati. V primeru, da se bo trenutna tehnologija v prihodnosti izkazala za močno zastarelo, pa znanstveniki vzporedno...

Yahoo News - Včeraj je bil pomemben dan za računalniško tehnologijo, saj je Intel naredil nekaj tranzistorjev (sestavnih delov procesorja) v 0.02 mikronski izdelavi. Silicij je zaenkrat še v zelo zgodnji fazi in naj bi bil dokončno razvit do leta 2007. Če ne bo prišlo do kakšnih komplikacij, lahko pričakujemo leta 2007 procesorje s hitrostjo 20 Ghz. Takrat naj bi tudi nehal veljati Moorov zakon, ki pravi, da se število tranzistorjev v procesorju podvoji vsaki dve leti (leta 2007 naj bi obstajali procesorji z 1 milijardo tranzistorjev). Ko pa bo ta tehnologija že zastarela, pa bodo morali proizvajalci poiskati nove materiale za izdelavo procesorjev ali pa uporabiti alternative (npr. kemični procesor. Zanimivost: primer kemičnega procesorja so možgani - niso ravno "hitri", so pa zmogljivi). Click!

beyond 2000 - Tolk luštne so te stvarce. čeprav znanstvenikom še ni uspelo narediti nanorobotov, so miniaturne stvarce, ki jih delajo, vseeno vredne občudovanja. Več o njih pa si lahko preberete tukaj.

HardOCP - OK, ko sem končno dobil hitro pipico v svet (kombinacija zanesljive Arnesove slovenske peering povezave do Slo-Tech strežnika, ki je na Telemach mreži, kateri dela povezava v tujino brez problema, ampak ker imam na Slo-Tech serverju shell in brskam prek lynxa, se mučim in mučim ), sem takoj zasledil eno lepo novičko na HardOCP. Po njihovih besedah se ATI Radeon tepe z ALI DDR čipovjem. Te dve zadevi naj pač ne bi delovali skupaj. Trenutno na obzorju še ni rešitve, ampak ATIjevi ter Acerjevi strokovnjaki delajo na tem problemu takorekoč dan in noč. Upajmo, da res...