Reuters - Googlov Nexus One pri vnosu teksta oz. pri pretvorbi govora v tekst le-tega tudi cenzurira. To so med prvimi odkrili pri Reutersu, kjer so se čudili besedi ####, ki bi pravzaprav morala biti dobro znana štiri-črkovna angleška beseda na f. Podobno se zgodi s prav tako znano angleško kletvico s štirimi črkami, ki se začne na s, tudi v navezi z bikom. Nemudoma so kontaktirali Google, ter zahtevali razlago, zakaj cenzurirajo glasovni vnos. Razlog za cenzuro se posredno skriva v nekoliko nedozorelem zaznavanju govora in pretvorbi le-tega v tekst. Kletvice cenzurirajo preventivno, za vsak slučaj, da se ne bi pokazale v primeru vnosa popolnoma običajnih besed (ki niso kletvice), ki bi jih telefon razumel narobe. Povedali so še,...

X-Bit Labs - Sodelovanje Intela in Microna bo prineslo nadaljnje blagodejne učinke za pomnilniške medije, ki uporabljajo NAND flash pomnilnik. Njuno sodelovanje je že omogočilo pomanjšanje čipov na 34 nm, zdaj pa sta uspela izdelati še 34 nm MLC čipe, ki na celico vsebujejo 3 bite informacij. Posledično imajo čipi eno najvišjih gostot zapisa na trgu, saj 4 GB čip zaseda le 126 mm² površine. Intel in Micron se žal ne moreta pohvaliti, da imata najgostejše čipe, saj je že februarja Toshiba s pomočjo SanDiska izdelala 8 GB čip, ki na celico shrani 4 bite. Le-ti so izdelani v starejšem, 43 nm proizvodnem procesu, površina, ki jo zaseda čip, pa ni znana.

Čipi iz naveze Intela in Microna so trenutno v postopku testiranj, masovna proizvodnja pa naj bi se začela v zadnji letošnji četrtini. Obljubljajo tudi, da bo še pred koncem leta sledil premik na proizvodni proces, ki bo manjši od 30 nm. S to potezo bodo čipi postali še cenejši oz. bodo omogočali večje kapacitete na enaki površini.

Chessbase - Gotovo se naši bralci spomnite dvobojev med bivšim svetovnim prvakom Garijem Kasparovim in IBM-ovim Deep Bluem. Tokrat Chessbase News poroča, da se je v Bonnu končal šahovski dvoboj med trenutnim svetovnim prvakom Vladimirjem Kramnikom in računalniškim programom Deep fritz 10 - Multiprocessor Version. Končni rezultat dvoboja, po šestih odigranih partijah, je 2: 4 za Deep fritz 10 - Multiprocessor Version. To ni bil prvi dvoboj med Kramenikom in Deep Fritzem. Prvi je potekal leta 2002 v Bahrainu, kjer je bil rezultat po osmih partijah neodločen, 4:4. Poraja se vprašanje ali bo človek še lahko premagal računalnik?[:|]

Slo-Tech - Saj verjetno ne morete verjeti, ampak Slo-Tech ima spet nov članek. Tokrat je Jure Pečar za vas opisal bistvene razlike med na Xeonih temelječih strežnikih in tistih, ki v sebi skrivajo kup Opteronov.

O tem zakaj morda Xeoni niso ravno najboljša izbira, in to kljub temu, da po AMDjevih trditvah Intel goljufa s svojimi prevajalniki, pa o tem zakaj je štiriprocesorsko simetrično multiprocesiranje v večini primerov le metanje denarja skozi okno ter še o nekaterih drugih stvareh.

Yahoo News - Vladimir Kramnik in njegov računalniški nasprotnik Deep Fritz sta v soboto končala še eno igro šaha in tako celotno serijo osmih iger. V zadnji igri sta remizirala že po enaindvajsetih potezah, tako da gre za najkrajšo igro v tej seriji. Skupni rezultat je tako dve zmagi Kramnika, dve zmagi Deep Fritza ter štirje remiji oz. štiri točke za vsakega. Kramnik bi za skupno zmago dobil milijon dolarjev, tako pa se je moral zadovoljiti s skromnimi sedemsto tisoči dolarji.

Sedemintridesetletni ruski mojster je tako presenetil Fritza, ki lahko v sekudni preračuna kar 3.5 milijona potez z zmago v drugi in tretji igri, medtem ko je bil Fritz močnejši v drugi polovici. Kramnik še pravi, da je začel izjemno spoštovati Fritza ter njegove avtorje, saj gre za izjemno zmogljiv program. Klik!

Slashdot - Očitno so se tudi pri nemškem Heiseju naveličali klasičnih benchmarkov, zato so se odločili, da dve najmočnejši konfiguraciji preizkusijo v igranju šaha. V enem računalniku delujeta v navezi dva AthlonaMP 2000+, v drugem računalniku pa se potita Pentium4 Xeona 2400. Računalnika poganjata dve izmed najboljših umetnih inteligenc za igranje šaha (Deep Fritz 7 in Shredder 6), s katerima bodo preizkusili samo zmogljivost procesorjev. Kako se trenutno razpleta boj, si lahko ogledate tukaj. Na hitro naj povem, da je naveza AMD/Fritz premagala navezo Intel/Shredder, trenutno pa naveza AMD/Shredder minimalno vodi pred navezo Inter/Fritz. Vendar ne pozabite, da se je testiranje šele začelo in da se lahko končni rezultat prevesi tudi na Intelovo stran. Več o samem dvoboju si lahko preberete tudi na Slashdotu.

več strani - Podjetje Tyan, je do nedavnega držalo nekakšen monopol na področju AthlonMP matičnih plošč, zato so lahko navijali cene, kolikor se jim je dalo. Prvi korak, ki bi Tyanu privedel konkurenco, je naredilo podjetje MSI, vendar pa je njihova AthlonMP plošča pogorela. Tretji je bil na vrsti Supermicro, vendar njihove AthlonMP plošče nismo nikoli videli. Kljub dvema neuspelima poizkusoma, pa so se na koncu opogumili pri Gigabytu, kjer so predstavili dvoprocesorsko AthlonMP ploščo GA 7DPXDWJ, ki ponuja tudi 64-bitno PCI vodilo. Slike te plošče dobite na Akibi.
P.S. Temeljit opis Gigabytove plošče so spisali tudi na X-bit labsih.

Slashdot - V računalništvu srečujemo tudi besedo "umetna inteligenca", ki jo največkrat srečamo v raznih igrah. Ko igramo npr. Unreal Tournament, ki naj bi bila ena izmed streljačin z najboljšo umetno inteligenco smo vsi paf, ko vidimo, kako nas kup pikslov sesuje kot za šalo. Vendar to, kar mi imenujemo umetna inteligenca je še vedno svetlobna leta daleč od prave inteligence. Ti piksli v UT, ki predstavljajo pametne nasprotnike, so še vedno liki, ki ne znajo misliti, ampak se gibljejo po vnaprej določenih poteh in izvršujejo ukaze, ki so jim jih zapovedali programerji. Sicer nisem izvedenec za UI, ampak vsaj po mojem mnenju se neka stvar smatra za inteligentno, ko se zaveda samega sebe. O umetni inteligenci si lahko preberete tudi zanimiv članek, ki ga boste našli tukaj. V njem obravnavajo projekt Cyc, ki naj bi kazal zametke inteligence, vendar so ti še vedno precej na nivoju prej omenjenih "pikslov" v UT, saj je Cyc ena velika baza podatkov, ki vsebuje ogromno pojmov in še več definicij...