Nature - Foldit je eksperimentalna računalniška igra, ki so jo razvili na Univerzi v Washingtonu. Igra pomaga razvozlavati problem zvijanja proteinov, ki je biokemijsko dobro poznan, a računsko izjemno zahteven proces. Obstojijo algoritmična orodja za izračunavanje zvitja proteinov (najbolj znan je projekt distribuiranega računanja Folding@home), Foldit pa poizkusi problem napasti še z druge strani, in sicer z uporabo človeške intuicije oziroma sposobnosti možganov za prepoznavanje trirazsežnih predmetov. Rezultati so uporabni tudi v resnični znanosti.

Biokemiki so si dlje časa razbijali glavo z vprašanjem, kako se zvije encim retrovirusna proteaza M-PMV, a odgovora niso našli. Zato so...

Ars Technica - Čeprav so ljudje neprimerno bolj zapletena bitja od, recimo, glist, nimajo nič več genov, ki kodirajo za proteine. Bakterije jih imajo nekaj tisoč, število pa potem z naraščajočo razvitostjo organizma zraste do okoli 30 tisoč, kjer nespremenjeno vztraja za praktično vsa kompleksnejša živa bitja. To spoznanje je takoj po uspešnem razvozlanju človeškega genoma najprej pomenilo hud udarec za človeški napuh, kasneje pa je prizadetost zamenjalo vpraševanje, zakaj je to tako.

Znanstvenika v članku Nonspecific binding limits the number of proteins in a cell and shapes their interaction networks, ki je objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pojasnjujeta, da se odgovor skriva v preprosti fizični kapaciteti celice....

Slo-Tech - Raziskovalci Michael Strano, Charles Roddney in Hilda Roddey z ameriškega MIT-a so svojo skupino podiplomskih študentov v začetku tega meseca v reviji Nature Chemistry objavili odkritje samosestavljive tehnologije fotovoltaikov. Reševali so problem preperevanja materialov na direktni sončni svetlobi, ki sčasoma zmanjša učinkovitost sončnih celic in njihov izkoristek. Kot pravi Strano, je idejo dobil pri rastlinah, kjer reaktivni kisikovi intermediati (superoksidni, peroksidni anioni, nascentni kisik) povzročajo škodo v proteinih, a jih rastline sproti vsak dan znova popravljajo.

...

Schneier.com - Raziskovalci Lesley A. Chesson, Luciano O. Valenzuela, Shannon P. O’Grady, Thure E. Cerling† in James R. Ehleringer iz University of Utah so v reviji The Journal of Agricultural and Food Chemistry objavili zanimiv članek z naslovom Links between Purchase Location and Stable Isotope Ratios of Bottled Water, Soda, and Beer in the United States

Odkrili so namreč, da je s pomočjo ugotavljanja razmerij med naravno prisotnimi izotopi v pitni vodi mogoče ugotoviti lokacijo vodnega vzorca. Tako so uspešno locirali 33 vodnih vzorcev v različnih ameriških mestih.

Raziskovalci ugotavljajo, da bi bilo s pomočjo metode oziroma s pomočjo analize proteinov v laseh, mogoče odkriti gibanje posameznika. Zaužita voda se namreč v telesu porabi pri tvorbi teh proteinov, analiza pa bi lahko pokazala ali se je določen posameznik v določenem obdobju res gibal na območju z danim razmerjem naravno prisotnih izotopov v pitni vodi.

Slo-Tech - Raziskovalci s The Craig Venter Instituta v ZDA poročajo o revolucionarnem dosežku, ki ga naši mediji v zadnjih dneh povzemajo kot ustvarjenje sintetične celice ali umetnega življenja. Opredelitev sintetična celica je za nepoučenega bralca zavajajoča, saj ne gre za biologijo psevdoorganskih silicijevih spojin ali celico s celično membrano iz umetnih materialov. Resnica je precej bolj biokemijska in manj spektakularna.

Genski zapis vseh živih bitij je kompaktno zapisan v dolgi molekuli, ki se imenuje deoksiribonukleinska kislina in je navita v kromosome. Molekula je biokopolimer...

Scientific American - Ebola je smrtonosna bolezen, za katero do sedaj še ni znanega zdravila. Odkrita je bila leta 1976 v zahodnem Sudanu in vzhodnem delu Konga, do danes pa se je pojavilo kar nekaj izbruhov te bolezni z številnimi smrtnimi žrtvami. Rezervoar virusa je neznan. Edino, kar vemo je to, da se nahaja v deževnem pragozdu. Bolezen se prenaša s telesnimi tekočinami okuženega človeka in povzroča smrt zaradi nekontroliranih notranjih in zunanjih krvavitev, odpovedi jeter in ledvic ter dehidracije zaradi bruhanja in driske.

Virus ebole je najsmrtonosnejši znani virus, saj lahko umori do 90% okuženih...

Slashdot - Proteini, ki jih lahko najdemo v aligatorski krvi, bi lahko v prihodnosti predstavljali vir za naslednjo generacijo antibiotikov. Že v preteklih študijah se je izkazalo, da imajo aligatorji izredno močan imunski sistem, ki pa ima še dodatno dobro lastnost - proti virusom, bakterijam in glivicam se lahko učinkovito bojuje tudi brez predhodne izpostavljenosti le-tem, kar je pogosto predpogoj pri človeku, če želi imeti možnost preživetja nevarnejših virusov.



Tokrat pa so se znanstveniki osredotočili na levkocite v aligatorjevi krvi, iz katerih so nato izločili proteine in jih podvrgli bakerijam. Izkazalo se je, da lahko že majhne količine teh proteinov uničijo marsikatero bakterijo,...

Slo-Tech - Znanstveniki na Wistar Institutu v ameriki so v laboratorijih uspeli vzgojiti miši, ki lahko regenerirajo svoje organe. V sicer spornih poskusih so mišim amputirali prste, in repe, ki so se popolnoma regenerirali. Popolnoma so se obnovili celo členki v prstih. Prav tako so delali poskuse na notranjih organih, kjer so bili rezultati enako navdušujoči. Samo možgansko tkivo se ni želelo regenerairati.

Znanstveniki so regeneracijo v drugih miškah vzbudili tako, da so vanje injicirali fetalne celice miši, ki so imele sposobnost regeneracije, in glej, tudi druge miške so to sposobnost pridobile.

Pravijo, da proces regeneracije nadzira približno ducat genov. Trenutno še raziskujejo nihovo točno vlogo, so pa prepričani, da imamo tudi ljudje podobne gene.

Izvorna novica

To pomeni, da bo Slo-tech lahko precej prihranil pri nabavi novih hrčkov, saj se bodo stari sami regenerirali [>:D]

Slashdot - Zanimivo novico so objavili na TheChamplainChannel, kjer poročajo, da je ameriška vlada dodelila raziskovalcem na Univerzi v Kaliforniji, Berkeley in Univerzi v Južni Kaliforniji pet milijonov dolarjev sredstev za izgradnjo modela interneta, ki bo karseda podoben dejanskemu. Zakaj to? Razlog je zanimiv. "Internet" bodo potem poskušali na vsak način sesuti in se ob tem naučiti čim več o izdelovanju obrambnih mehanizmov in nemara celo razviti kakšnega novega. Prva faza projekta bo končana februarja. Izvirna novica.

MSNBC - Gorivne celice, ki bodo nekoč morda izpodirinile baterije in akumulatorje v elektronskih napravah so vedno bližje dejanski uporabnosti. O tej iznajdbi smo že pisali, a do sedaj so se zadeve že precej spremenile.

Gorivne celice proizvajajo elektriko s preprosto kemično reakcijo alkohola metanola. Kemična reakcija poteka iz metanola in nekaj drugih snovi, nastajajo pa elektroni, protoni, ogljikov dioksid in voda. Protoni izhajajo iz celice skozi posebno membrano, elektroni stečejo po žicah in ustvarijo električni tok, vode je samo kapljica na dan in izhlapi, ogljikov dioksid pa se izloči v zrak.

Gorivne celice se že uporabljajo recimo v avtomobilih, bolnišnicah in drugih strokah, toda le-te celice so velike kot pralni stroji oziroma kot počitniške prikolice, podjetje MTI Micro, ki vključuje tudi podjetji Casio in Motorola, pa se z okoli 45 zaposlenimi ukvarja z minituarizacijo teh naprav. Optimistično napovedujejo, da bodo prve take celice pripravljene na prodajo leta 2004. Več o tem...

Tech Extreme - Raziskovalci na Univerzi v Arizoni odkrivajo načine, kako bi s pomočjo proteinov iz živih celic lahko dobesedno vzgojili tokokroge. Namesto sedaj uporabljanega lepljenja in cinjenja bi vse to delali z dolgimi strunami proteinov, ki se jim reče mikrotubuli. Da, to so tisti mikrotubuli, ki pomagajo pri mejotski delitvi celic, in vlečejo narazen kromosome. Ti proteini so 2-3 krat tanjši od sedajšnjih žičnatih povezav med tranzistorji, kar privede do manjše velikosti in boljše učinkovitosti. Ali jim bo uspelo vzgojiti prvi čip? Klik!

InfoWorld - IBM je včeraj predstavil novo generacijo karbonskih nanocevk, ki so zdaj zmogljivejše od silicijevih tranzistorjev (nanocevke so tista zadeva, ki bo nadomestila silicijeve tranzistorje, ko bodo zahteve po pomanjševanju tranzistorjev presegle zmožnosti silicija). Čez kakih 10 do 15 let, predvidevajo pri IBM, bo ta tehnologija zamenjala trenutni proizvodnji način procesorjev in ostalih čipov. Do takrat pa morajo sploh še pogruntati kako pa narediti procesor iz takih tranzistorjev... (takorekoč, cegle so že razvil, samo bajte še neznajo zgradit...) Sicer pa klik...

X-Bit Labs - Vsem nam je znana že legendarna krhlost AMD procesorjev. No, ker se tega očitno zaveda tudi AMD je za svoj prihajajoči Palomino procesor uvedel novo "pakiranje". Ne govorim o škatli, v kateri bo procesor, ampak o ploščici na kateri je silicijeva rezina in L1, L2, L3,... mostički. Do sedaj je bila ploščica iz neke vrste keramike. Sedaj bo AMD začel uporabljati organsko snov. Palomino bo zato zgledal zelo podobno kot Intel procesorji.
Zaradi te spremembe, pa bo postal procesor tudi občutno tanjši. Trenutna debelina keramične ploščice je 1.4mm. Pri organskem pakiranju bo le-ta 1.08mm. Kar pomeni, da bodo imeli nekateri coolerji velike probleme s stikom med hladilno površino in procesorjem samim. Ponovem so tudi vsi elementi procesorja, razen L mostičkov, na dnu procesorja. Prej tam niso smeli biti, ker je bil to prostor, kjer je temperaturna sonda zajemala podatke. Palomini imajo že vgrajen termometer, zato potreba po sondi odpade. Upam, da se ne bodo pojavili problemi na starih...