Slo-Tech - V Evropi se krepijo pozivi in konkretni koraki stran od ameriške odvisnosti proti domači ali odprtokodni programski opremi. Naslednje v vrsti je avstrijsko ministrstvo za gospodarstvo, ki bo svojih 1200 zaposlenih preselilo v oblak NextCloud, ki bo tekel na avstrijski infrastrukturi. Doslej so uporabljali Microsoft 365, a so zavoljo digitalne suverenosti prešli na lokalno rešitev.

Za prestop so se odločili že lani, nato pa se je projekt odvil zelo hitro. Pred štirimi meseci so predstavili delujoč koncept, sedaj je novi oblak že v produkcijski uporabi. S tem bodo zadostili tudi čedalje strožji evropski zakonodaji, tako GDPR kakor prihajajoči NIS2. Tudi zato Nextcloud gostijo na lastni infrastrukturi.

Nad evropsko neodvisnostjo pa niso navdušeni v ZDA. Ameriški diplomati intenzivno lobirajo proti oddaljevanju od Microsofta in drugih ameriških tehnoloških gigantov. A avstrijsko ministrstvo je dokazalo, ne le da je to možno, temveč da ne traja prav dolgo. V nekaterih primerih se...

Slo-Tech - Dansko ministrstvo za digitalizacijo bo prvo v državi, ki bo svojim zaposlenim namesto paketa Microsoft 365 priskrbela odprtokodne alternative. V naslednjih štirih letih želijo celotni državni aparat preseliti na Linux, LibreOffice in NextCloud. K temu je prispevala tudi konec podpore za Windows 10, ki se obeta oktobra, a ne gre prvenstveno za fizično vprašanje, poudarjajo. Zagotoviti si želijo digitalno suverenost.

Na Danskem je stopnja digitalizacije visoka, odvisnost države od ameriških multinacionalk, zlasti Microsofta, pa ogromna. S tem so izpostavljeni kapricam ameriške administracije in dobri volje ponudnikov infrastrukture. V začetku tega meseca je na primer Mednarodno kazensko sodišče na Nizozemskem, ki uporablja Microsoftovo programsko opremo, ostalo brez elektronske pošte. Microsoft je zagotavljal, da ni izključil storitev in da bo podpiral evropske stranke kljub političnim pritiskom, a generalni tožilec ni mogel odpreti svoje elektronske pošte.

Uporaba Microsoftove...

Slo-Tech - Pred dvema desetletjema se je münchenska mestna uprava odločila prestopiti na Linux, s čimer naj bi privarčevali milijone. Rezultat je bil katastrofalen, saj so po prehodu naredili korak nazaj in se vrnili na Windows, kar je stalo skoraj sto milijonov evrov. Sedaj želi isto poizkusiti zvezna država Schleswig-Holstein.

Več kot 30.000 računalnikov javne uprave bodo v celoti prestavili na Linux. To pomeni, da bodo zamenjali operacijski sistem, pisarniški paket v LibreOffice, druge izdelke (Nextcloud, Open Xchange/Thunderbird, Univention AD-Connector) in internetno telefonijo. Zamenjali bodo torej Windows, Office in tudi oblačne storitve, kot so Sharepoint, Exchange in Outlook. S prehodom si želijo zagotoviti digitalno suverenost, kamor sodijo neodvisnost, varnost in trajnost. Eden izmed povodov za odločitev je tudi ugotovitev, da je Evropska komisija kršila splošno uredbo z uporabo paketa Microsoft 365.

Nemčija ni edina država, ki se odmika od Microsofta. Najdlje so pri tem Kitajci,...

Slo-Tech - Ta teden je ameriški predsednik podpisal novi zakon o državni podpori pri proizvodnji polprevodnikov (CHIPS and Science Act), s čimer je julija sprejeti zakon začel veljati. Zakon prinaša 250 milijard dolarjev različnih vzpodbud za tehnološke velikane, s čimer si želijo ZDA zagotoviti neodvisnost od azijskih proizvajalcev čipov in okrepiti prvo mesto v razvoju. Zakon je kompromis, ki je nastal po dveh letih pogajanj v kongresu in ima podporo obeh strank.

Trenutno se velika večina čipov in drugih elektronskih komponent proizvede v Aziji, kar želi ameriška administracija z novimi finančnimi vzpodbudami spremeniti. V ZDA se je še v 90. letih proizvedlo 37 odstotkov vseh čipov, sedaj pa je ta delež upadel na 12 odstotkov. Proizvodnja se je selila zaradi cene, sedaj pa ZDA (in niti Evropa) preprosto nimajo niti kapacitet, da bi bistveno povečale proizvodnjo. Zakon zato predvideva več deset milijard nepovratnih sredstev za postavitve novih proizvodnih obratov.

V prvem svežnju je na...

Reporters Without Borders - Avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen in premier Sebastian Kurz sta na včerajšnji skupni konferenci za novinarje od nemških oblasti zahtevala pojasnila glede prisluškovanja in nadziranja politikov, mednarodnih organizacij, novinarjev in podjetij na avstrijskih tleh.

Med leti 1999 in 2006 je namreč nemška zvezna obveščevalna služba (BND) spremljala kakih 2000 tovrstnih tarč, sta včeraj razkrila avstrijski dnevnik Der Standard in tednik Profil. Med spremljanimi organizacijami so bile tudi Mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), ameriška in iranska ambasada, Organizacija držav izvoznic nafte (OPEC), pa tudi avstrijska...

Slo-Tech - Ta četrtek, 9. junija bo ob 17. uri v Kreativnemu centru Poligon mednarodno omizje, ki ga organizira Zavod 14, z naslovom "Vizija za evropsko informacijsko družbo".

Na okrogli mizi bomo zelo odprto spregovorili: Kako digitalno prihodnost vidi država? Kakšna so pravzaprav pričakovanja industrije, uspešnih podjetij in digitalnih domorodcev. Kakšne so izkušnje in smeri premisleka naših evropskih kolegov?

Veliko priložnost v informatizaciji in industriji 4.0 vidi tudi Slovenija, ki ob usklajenem naporu industrije in države postaja vedno bolj prepoznavna kot referenčna država za inovativno uporabo novih digitalnih tehnologij in storitev. Država je v zadnjem letu premaknila kar nekaj pomembnih mejnikov. Tako Državni računalniški oblak že zagotavlja prepotrebno infrastrukturo ministrstvom, sprejete pa so bile tudi tri strategije s področja razvoja informacijske družbe. Delež večjih in manjših slovenskih podjetij s področja digitalnih tehnologij in storitev, ki se na trgu pridružujejo...