Slo-Tech - Francoski SiPearl, ki že več let razvija zmogljive procesorje, je dokončal dizajn čipa Rhea1. Ker ga bo proizvajal tajvanski TSMC, so mu te dni poslali končni dizajn (tape-out). TSMC bo sedaj izdelal litografske maske in proizvedel testne serije procesorjev za testiranje, ki bodo nared v začetku leta 2026. Prve komercialne primerke pričakujemo še isto leto.

SiPearl je vodilni evropski proizvajalec procesorjev v Evropski procesorski iniciativi (EPI), s katero želi Evropa zmanjšati odvisnost od ameriških korporacij. Čipi Rhea1 bi sicer morali biti nared že leta 2021, a se je časovna venomer odmikala. Vmes so prilagajali tudi dizajn, ki sedaj obsega 80-jedrne procesorje tipa Neoverse V1, 64 GB pomnilnika HBM2e in 512 GB pomnilnika DDR5 na procesor. Čip bo izdelal v TSMC-jevem procesu N6. To je že zastarela litografija, torej bomo že ob izidu dobili nekonkurenčen procesor. Tako litografija kot arhitektura Neoverse V1 namreč segata v leto 2020.

Prva, morda pa tudi edina stranka, bo...

Slo-Tech - Največji proizvajalec čipov na svetu, tajvanski TSMC, bo vzpostavil evropski razvojni center EUDC (European Union Design Center), v katerem bo potekalo načrtovanje oziroma dizajn novih čipov, ki jih bo potem TSMC bodisi proizvedel v svojih tovarnah bodisi v ESMC-ju v Dresdnu. Slednji je skupna tovarna TMSC-ja in evropskih partnerjev Bosch, Infineon in NXP.

TSMC želi z EUDC okrepiti sodelovanje z evropskimi strankami. EUDC bo začel delovati v tretjem letošnjem četrtletju, medtem ko bo ESMC proizvodnjo zagnal konec leta 2027. Proizvajal bo v litografijah od 12 do 28 nanometrov, torej ne najzmogljivejših čipov za procesorje, temveč čipe za širšo uporabo, denimo v avtomobilih. Poleg teh čipov bodo razvijali še ustrezne trajne pomnilnike, kot sta uporovni (RRAM) in magnetouporovni (MRAM) RAM. Medtem na Tajvanu teče proizvodnje po procesu N2 (dva nanometra).

Podoben razvojni center v Münchnu pa že ima Apple, ki ga ni postavil sam, temveč odkupil od Intela leta 2019. Ostro oko je že...

Slo-Tech - Največji proizvajalec čipov na svetu, ki ga najemajo največja svetovna podjetja, bo v ZDA odprl nove proizvodne kapacitete. Tajvanski TSMC namerava v prihodnjih štirih letih investirati več kot 100 milijard dolarjev v gradnjo tovarn v ZDA. To predvideva novi dogovor, ki ga je podjetje sklenilo z ameriško administracijo.

TSMC v ZDA že ima proizvodnjo v Arizoni. Leta 2020 so tam napovedali gradnjo 12 milijard dolarjev vredne tovarne, ki je lani začela komercialno obratovanje s polno kapaciteto. V načrtu sta tudi dve novi tovarni v Arizoni, ki bosta stali 65 milijard dolarjev. Skupno govorimo že o 165 milijarah dolarjev.

V prihodnosti pa bodo zgradili še tri nove tovarne za izdelavo čipov, dve tovarni za pakiranje čipov ter razvojni center. S tem se bo v ZDA oživila proizvodnja čipov, pri čemer so včasih ZDA vodile, nato pa se je velik del te industrije preselil v Azijo. Trenutno ima TSMC najzmogljivejše obrate zgolj na Tajvanu, kjer proizvajajo najnovejše čipe. To precej moti...

Slo-Tech - Tajvanski polprevodniški gigant je uradno potrdil, kar se je šušljalo že mesece. Svojo prvo tovarno v Evropi bodo postavili v Nemčiji, pri čemer bodo sodelovali s podjetji Bosch, Infineon in NXP. Skupaj bodo ustanovili podjetje ESMC, ki bo tovarno gradilo v Dresdnu. Trije partnerji bodo prispevali vsak deset odstotkov, levji delež pa TSMC. Nezanemarljiv bo tudi prispevek nemške države v obliki subvencij.

Nova tovarna bo stala približno 10 milijard evrov, od česar bo TSMC primaknil 3,5 milijarde evrov in pridobil 70 odstotni delež. Država bo pridala približno polovico, torej pet milijard evrov, iz sklada za podnebje in zeleno transformacijo, ostali trije pa 500 milijonov. Tovarno bo upravljal TSMC, solastniki pa bodo upravičeni do sorazmernega dela proizvodnih kapacitet.

Gradnja se bo pričela konec prihodnjega leta, prvi čipi pa bi lahko iz Dresdna prispeli že leta 2027. Ti bodo izdelani v 22/28-nm proizvodnem postopku, kasneje pa tudi v 12/16-nm. Pričakujejo 40.000 klasičnih...

The Register - Prihodnji teden bo münchenski mestni svet zabil še zadnji žebelj v krsto Linuxa v mestni upravi. Nekoč največji organiziran prehod organizacije na odprto kodo se je vmes izrodil v največji tovrstni fiasko in največjo vrnitev v Microsoftov objem. V četrtek, 23. 11., bo mestni svet še zadnjič glasoval o dokončnem povratku k Microsoftu, ki ga bo skoraj zagotovo potrdil. Odbor za administracijo in kadre je namreč že sprejel sklep, o katerem bo sedaj glasoval še celoten svet. Ker imata tudi v svetu večino stranki CDU in SPD, presenečenj ni pričakovati.

München je leta 2003 sporočil, da bo preučil možnosti za prihranek s prehodom na odprtokodno programsko opremo. Migracija...

Slo-Tech - Gotovo se še spomnite največjega prehoda na odprto kodo, ki ga je leta 2003 napovedala mestna uprava v Münchnu, tri leta pozneje začela in ga desetletje pozneje tudi bolj ali manj uspešno dokončala. S tem naj bi prihranili več deset milijonov evrov, a zgodba je kompleksnejša. Ob najavi prehoda na Linux je v München odletel sam Microsoftov predsednik, pa ni pomagalo. Tedaj. München se je zavezal prestopiti na lastno debiansko distribucijo Limux, OpenOffice (ki je vmes postal LibreOffice), Firefox in ostalo odprtokodno programsko opremo. Sedaj je situacija bistveno drugačna. V projektu že nekaj časa škripa in ta teden ga utegnejo pokopati.

Že leta 2014 so se prvikrat pojavila glasna...

ZDNet - Pred več kot letom dni so se v Münchnu odločili, da bodo na občinskih računalnikih prenehali uporabljati Microsoftovo programje in prešli na prosto programje. Sedaj gre zares.

S prehodom bodo začeli 1. julija, ko bo 14.000 občinskih računalnikov trajno prešlo z Microsoftovega Office in Internet Explorerja na OpenOffice in Mozillo. Odločitev bo gotovo povzročila veliko škode Microsoftu, ki se je po sprejetju te odločitve lani na vse pretege trudil oblasti prepričati, da mu ostanejo zveste. Microsoft je tako ponujal znižanje cene za 12 milijonov dolarjev, brezplačno usposabljanje uslužbencev itd. Zaman. V Münchnu bodo v celoti prešli na odprtokodno programje do leta 2009. Več o tem.