Slo-Tech - Znani so prvi obrisi nove iniciative Choose Europe for Science, ki jo je Evropska komisija napovedala maja letos. V okviru nove iniciative bodo vzpostavili daljše, sedemletne projekte, ki se bodo imenovali ERC+. Proračun posameznega projekta bo vreden 7 milijonov evrov.

Projekti Evropskega raziskovalneg sveta (ERC) so najprestižnejši evropski raziskovalni projekt, ki se podeljujejo v treh glavnih kategorijah: za mlade raziskovalce (Starting Grant), srednjo starostno skupino (Consolidator Grant) in uveljavljene raziskovalce (Advanced Grant). Vsi lahko trajajo največ pet let, težki pa so od 1,5 do 2,5 milijona evrov. Poleg teh obstajajo še podporni razpisi, denimo ERC Proof of Concept za komercializacijo rezultatov predhodnih projektov ERC ali ERC Synergy Grant.

Prihajajoči ERC+ bo torej daljši in obsežnejši, predstavlja pa prvi korak v večji spremembi sistema projekt ERC, ki jo napovedujejo za leto 2028. Predsednica Sveta (ERC) Maria Leptin je dejala, da bo razpis za ERC+ odprt maja prihodnje leto z rokom za prijave v septembru 2026.

Slo-Tech - Evropska komisija je predstavila novo iniciativo Choose Europe for Science, ki je namenjena vrhunskim raziskovalcem iz tretjih držav, ki bi se želeli ustaliti v Evropi. Ni skrivnost, da je povod za vzpostavitev novega mehanizma skrčenje financiranja znanosti v ZDA, ki je prisililo številne raziskovalce v iskanje novih priložnosti. Novi program ima na voljo 500 milijonov evrov v letih 2025-2027, kar ni zelo visoka številka. Lanski razpis ERC Starting Grant je na primer meril 600 milijonov evrov. A poleg 500 milijonov evrov iniciativa postavlja tudi cilj, da države članice vlaganje v raziskave in razvoj povečajo na tri odstotke BDP do leta 2030.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je znanost ključ do prihodnosti Evrope, saj se brez nje ne moremo soočati z globalnimi izzivi na vseh področjih, od zdravstva do tehnologije, od podnebja do oceanov.

Novi mehanizem bo vzpostavil tako imenovane superprojekte, ki bodo trajali sedem let in bodo nudili...

Slo-Tech - V reviji Nature so analizirali zaposlitvene oglase ter njihove oglede in prijave nanje na svoji strani. Ugotovili so, da se kažejo prvi znaki množičnih prekinitev financiranja znanosti v ZDA. Povečalo se je tako število prijav ameriških raziskovalcev na tuje inštitucije, zlasti kanadske in evropske, kakor tudi število ogledov tovrstni oglasov. Po drugi strani se zmanjšuje zanimanje tujcev za delo v ZDA.

V ZDA nova administracija reže že odobrene projekte za financiranje prek organizacije NIH, poleg tega pa z zamrznitvijo ali celo ukinitvijo zveznega financiranja grozi tudi posameznim univerzam. Medtem ko se Harvard ni uklonil, je na primer Columbia popustila. Od zaostritve retorike in dejanj marca letos se je število ogledov oglasov za delo v tujini povečalo za 68 odstotkov, ugotavljajo v Nature. Število oddanih prijav na deovna mesta v tujini pa se je povečalo za tretjino. Tako velikih sprememb v tako kratkem času niso vajeni. Nature ni objavila absolutnih številk, ker je to...

Slo-Tech - V ZDA je eden največjih financerjev znanosti na področju ved o življenju NIH (National Institutes of Health) sporočil, da bo v vseh tekočih in prihodnjih projektih enostransko znižal sredstva za posredne stroške. Ta se bodo več kot razpolovila in bodo po novem znašala 15 odstotkov vrednosti projektov. To utegne v velike težave pahniti univerze, ki projekte izvajajo.

Raziskovalni projekti poleg sredstev, ki so namenjena za neposredno izvajanje projekta in s katerimi upravlja vodilni raziskovalec, vključujejo tudi del za posredne stroške (overhead ali indirect costs). Iz tega zneska, ki se v odstotkih prišteje vrednosti projekta, se pokrivajo vsi stroški, ki jih ni možno knjižiti neposredno na projekt. Neposredni stroški so plače raziskovalcev, nakup materiala in opreme, udeležba na konferencah in podobno, posredne stroške pa inštitucije porabijo za pokrivanje obratovalnih stroškov prostorov (ogrevanje, voda, elektrika, zavarovanje, čiščenje), nakupe in vzdrževanje sistemske...

Slo-Tech - Čeprav uradnih vesti še ni, iz Bele hiše pritekajo neuradne informacije, da naj bi Donald Trump še zaostril zahtevo Obamove administracije, da morajo biti rezultati javno financiranih raziskav prosto dostopni najpozneje leto dni po objavi. Trump želi zahtevati, da so vsi rezultati takoj prosto objavljeni. Čeprav gre zgolj za neuradne vesti, je bil že sam namig dovolj, da so se založniki množično odzvali in jeli kritizirati to napoved. Na kocki je ogromno denarja; samo Elsevier je lani ustvaril okrog štiri milijarde dolarjev dobička, od tega z znanstvenimi revijami približno milijardo.

Objavljanje znanstvenih člankov je velik posel, a ne za raziskovalce, temveč založnike. Ker financerji kakovost dela v veliki meri ocenjujejo po tem, kje so bili rezultati objavljeni, raziskovalci kaj dosti izbire nimajo. Veliki založniki, katerih revije so si v minulih letih pridobile visoke faktorje vpliva, pa to izkoriščajo. Tako imamo shizofreno situacijo, ko založniki dobivajo trojno plačilo....

Slo-Tech - Ta teden so raziskovalci na švedskih univerzah in inštitutih, ki jim dostop do znanstvenih člankov zagotavlja Švedska narodna knjižnica, pri branju člankov v Elsevierjevih revijah dobili obvestilo, da nimajo več dostopa do člankov, objavljenih po 1. juliju. Švedska je tako naslednja v vrsti držav, ki je zaradi astronomsko visokih naročnin odpovedala Elsevierjeve naročnine, kar so pred poldrugim letom storili tudi Nemci.

V znanosti se odličnost raziskovalcev žal v veliki meri s kakovostjo revij, v katerih so uspeli objaviti članke. Definicija kakovosti revije je problematična, a pomemben dejavnik je faktor vpliva, ki poenostavljeno povedano pove, kako pogosto se objavljen članek v naslednjih dveh letih citira. Ker je znanstvena odličnost ključ za...

Slo-Tech - S koncem leta se iztekajo tudi številne pogodbe, med katerimi so tudi številne pogodbe nemških univerz in inštitutov za dostop do znanstvenih člankov. Zaradi čedalje višjih cen naročnin so se povezali v konzorcij DEAL, ki se je pogajal za enotno naročnino za celo Nemčijo. Zaradi tega tiste univerze, ki so se jim letos naročnine iztekle, teh niso podaljšale. A pogajanja z založnikom Elsevier niso uspela, zato se bo na približno šestdesetih raziskovalnih ustanovah danes...