Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o ljubiteljski elektroniki in samogradnih mikroračunalnikih. Koncept samogradnje je v mikroračunalništvu prisoten od samega začetka. S težnjo k ceneni izdelavi in zasebni uporabi je močno vplival na nastanek klasičnih hišnih računalnikov. Pomembno je okrepil tudi splošno računalniško kulturo v družbi. Ljubiteljski uporabniki z osnovnimi veščinami za izdelavo elektronskih naprav so se mikroračunalništva lotili z značilnim navdušenjem in ponosom, ki je hitro postalo nalezljivo in se je še posebej razširilo med mladimi. Naprave so najbolj pogosto sestavljali iz samogradnih kompletov, številni pa so se samogradnje lotili tudi povsem samostojno. V samogradnji so se še posebej uveljavili enostavni mikroračunalniki na eni plošči. Sinclair ZX81 je en izmed zadnjih tovrstnih mikroračunalnikov in prvi bolj množično dostopen mikroračunalnik pri nas.

Po zgledu ZX81 so preprost samogradni mikroračunalnik na eni plošči izdelali tudi v Mikroračunalniškem...

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o poslovnih 8-bitnikih z operacijskim sistemom CP/M. Zmogljivosti zgodnjih poslovnih mikroračunalnikov so bile majhne, primerljive zmogljivostim cenenih hišnih računalnikov. Šele nov tip magnetnih nosilcev z neposrednim ali poljubnim dostopom do podatkov je omogočil nastanek bolj uporabnih in dražjih poslovnih mikroračunalnikov. S pomočjo disketnih ali diskovnih pogonov so ti že lahko poganjali prave operacijske sisteme kot je CP/M. V desetih letih so proizvajalci izdelali na stotine različnih mikroračunalnikov prilagojenih prav njegovi uporabi, za številne druge pa so razvili strojne razširitve, ki so omogočile njegovo uporabo. Splošna razširjenost enotne programske in strojne podlage je prinesla izrazite prednosti. Do konca sedemedesetih so za CP/M izdelali že na tisoče uporabnih programov, ki so mikroračunalnikom šele na široko odprli pot na področje poslovne in pisarniške uporabe.

Pri nas so prve poslovne mikroračunalnike te vrste razvili...

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju tokrat poročamo o prvih mikroprocesorjih in mikrokrmilnikih. Mikroprocesorska tehnologija je v obliki vgradnih sistemov trajno in temeljito preobrazila številna področja, ne le računalništvo. Prvi mikroprocesorji so nastali na začetku sedemdesetih prav kot vgradne naprave namenjene naprednemu upravljanju delovanja bolj zahtevnih elektronskih naprav. Mikroprocesorje so na začetku sedemdesetih kot vgradne naprave najprej želeli uporabiti proizvajalci namiznih kalkulatorjev in računalniških terminalov. Ideja pa je obljubljala očitne koristi še za veliko število drugih naprav in strojev. V drugi polovici sedemdesetih so nastali še bolj primerni mikrokrmilniki. To so pravzaprav zaključeni mikroračunalniki na čipu in so idealni kot vgradne upravljalne naprave, ker omogočajo bolj primerno cenovno razmerje in lažjo vgradnjo. Danes vgradni sistemi predstavljajo daleč največje področje uporabe mikroprocesorjev in mikrokrmilnikov.

To pa je tudi eno izmed področij, ki so...

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju poročamo o prvih mikroračunalnikih namenjenih množični zasebni in poslovni uporabi. Najverjetneje ste že slišali za mikroračunalnike kot so Commodore PET, Apple II ali pa Tandy TRS-80, ki so na trg prišli leta 1977. Pravih operacijskih sistemov ti sprva še niso poganjali. Proizvajalci so jih opremili le s tolmači za preproste različice programskega jezika BASIC. Označujemo jih kot mikroračunalnike druge generacije, po zaslugi njihovega presenetljivega prodora med zasebne uporabnike pa tudi kot prve hišne mikroračunalnike. Zasebni uporabi proizvajalci sprva sploh niso namenjali posebne pozornosti. Priložnost za množično prodajo so namreč videli v napravah za poslovno in pisarniško uporabo. Med tujimi napravami so se v Jugoslaviji na začetku osemdesetih najprej uveljavili mikroračunalniki Apple II. Več domačih različic so nekje od leta 1982 proizvajali tudi v hrvaškem podjetju Ivasim pod nazivom Ivel.

Prvi domač mikroračunalnik opremljen za poslovno uporabo je...

Računalniški muzej -

V Računalniškem muzeju z jesenjo spet pripravljamo zanimive vsebine o zgodovini domačega računalništva. Tokrat o čisto prvih mikroračunalnikih. Morda že veste, da so se ti pri nas pojavili sredi sedemdesetih. V uporabo so jih takrat prvi vpeljali strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan, aktivno pa so se v tem času z mikroprocesorsko tehnologijo ukvarjali tudi strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko. To so bili zelo preprosti računalniki s strojno in programsko opremo po meri. Uporabljali so prve 8-bitne mikroprocesorje in poganjali le preproste zagonske operacijske sisteme. Programirali so jih izključno v zbirniku. Uporabni so bili predvsem pri avtomatizaciji procesov v industriji in izvajanju eksperimentov v laboratorijih. Nastopali so na primer kot upravljalni deli različnih merilnih, nadzornih in regulacijskih naprav. Včasih jih označujejo tudi kot mikroračunalnike prve generacije.

Strokovnjaki Inštituta Jožef Stefan so od leta 1976 naprej izdelovali lastne mikroračunalnike z...

Računalniški muzej -

Dogodki povezani s slovensko osamosvojitvijo so osvetlili pomen elektronskih komunikacij. Prvi poštni seznami(mailing list), ki so se uveljavili kmalu po vzpostavitvi elektronske pošte pri nas jeseni leta 1987, so slovencem in akademskim kolegom po svetu posredovali novice od doma. Najbolj znana seznama te vrste sta bila ‘Rok press’ Roka Sosiča in Igorja Benka in ‘Oglasna deska’ Jureta Marna. Poštni seznam ‘Pisma bralcev’ Andreja Brodnika pa je za razliko od slednjih deloval kot posredovalnik pošte med člani spiska in je tako omogočal tudi izmenjavo mnenj, pogovore in podobno. Spomladi leta 1991 so ustanovili za ta namen veliko bolj primerno pogovorno skupino soc.culture.yugoslavia na omrežju USENET, ki je novice in sporočila za razliko od prejšnjih lahko posredovala po svetu vsakomur z dostopom do omrežja. Po nekaterih ocenah je v času vojne novice na pogovorni skupini prebralo vsaj 100.000 ljudi po svetu, takrat večinoma še izključno uporabnikov iz različnih akademskih okolij....

Računalniški muzej -

O enotnem računalniško podprtem informacijskem sistemu za celotno mrežo knjižnic v Sloveniji so domači strokovnjaki začeli razpravljati že sredi sedemdesetih. Do začetka osemdesetih so v težkih finančnih pogojih samo posamezne knjižnice začele oblikovati računalniško podprte centralne kataloge publikacij in bibliografskih podatkov. Na druga področja knjižnične dejavnosti se računalništvo v tem času še ni razširilo. Vse do sredine osemdesetih knjižnice praktično niso imele lastne opreme. V knjižnicah so imeli skupno le šest terminalov. Z njihovo pomočjo so v Republiškem računskem centru(RRC) lahko ustvarili prve skupne banke podatkov. Leta 1981 so začeli uporabljati še Računalniški center univerze v Ljubljani(RCU) kjer so za ta namen oblikovali lasten programski paket IBIS za delo z bankami podakov na računalnikih DEC System 10 in System 20. Da bi lahko začeli oblikovati enoten knjižnično informacijski sistem(KIS) pa je bilo potrebno najprej opremiti vsaj glavne knjižnice z lastnimi...

Računalniški muzej -

Z resnim usmerjenim izobraževanjem računalniških kadrov se je v sedemdesetih zelo povečala tudi potreba po neposrednem dostopu do računalniških kapacitet za praktično delo v okviru pedagoškega procesa. Na Univerzi v Ljubljani so prvi mini računalnik IBM 1130 sicer kupili že leta 1969 v okviru novega računskega centra Inštituta za matekatiko, fiziko in mehaniko(IMFM), nato pa so enak računalnik kupili še leta 1971 na Fakulteti za elektrotehniko, kjer je med drugim služil kot terminal za oddaljeno povezavo na računalnika CDC 6400 in CDC Cyber 72. IBM 1130 so namestili v avli drugega nadstropja Fakultete za elektrotehniko in je bil večinoma namenjen za raziskovalno delo doktorantov in asistentov. Takrat je bil ustanovljen tudi Računalniški center Univerze v Ljubljani(RCU) z nalogo da skrbi za organizacijo in upravljanje z obstoječimi in prihodnjimi računalniškimi kapacitetami univerze. Strokovni svet za razvoj računalništva in informatike na univerzi je vodil prof.dr.Jernej Virant, za...

Računalniški muzej -

Razvoj elektronike in osnovnih elektronskih elementov je do štiridesetih postopno omogočil prehod od elektromehanskih naprav k elektronskim napravam, ki so vse bolj lahko delovale brez kakršnihkoli premikajočih delov(solid state). Med aktivnimi elektronskimi elementi so se sprva razvili žarnicam podobni elementi imenovani vakuumske elektronke. Že kmalu za tem so se na osnovi vakuumskih elektronk na več mestih začeli razvijati prvi digitalni elektronski računalniki. To so bili veliki, težki, potratni in za današnje razmere nezanesljivi računalniki. Številke in podatke so predstavljali na digitalen način, s skupino sunkov oziroma stopenj. Ker imajo elementi elektronike le dve jasno ločeni delovni stopnji, da po elementu tok teče ali ne teče, pa so podatke predstavljali v binarnem številskem sistemu.

Prvi splošno dostopni elektronski računalniki so se na trgu pojavili v začetku petdesetih in so v naslednjih desetih letih v bolj razvitih državah že v veliki meri nadomestili računske...

Slo-Tech - Na inštitutu KEK v japonski Tsukubi je začel delovati trkalnik SuperKEKB, ki je prvi novi trkalnik na svetu, zgrajen po velikem hadronskem trkalniku (LHC) v CERN-u. SuperKEKB ne dosega višjih energij od CERN-a, dosega pa več trkov v časovni enoti. V sredo zvečer po japonskem času so uspešno izvedli prve trke elektronov in pozitronov.

Namen trkalnika v Tsukubi je odkrivati fiziko, ki je standardni model ne opisuje. V SuperKEKB-u bodo lahko merili redke razpade osnovnih delcev, denimo kvarkov b in c ter leptona tau. SuperKEKB ne dosega rekordnih energij trkov (okoli 4 GeV), kar počne CERN (temu rečemo energijska fronta), temveč obratuje na intenzitetni fronti. To pomeni, da izvaja največ trkov. To je zelo pomembno, kadar želimo odkriti zelo redke dogodke. Raziskovalci upajo, da bodo pri tem...