Slo-Tech - Ameriško sodišče je zavrglo tožbo, ki jo je zoper Univerzo v Rochestru vložil osramočeni Ranga Dias. Neodvisna preiskava, ki jo je univerza naročila o njegovem znanstvenem delovanju, je pokazala hude kršitve znanstvene integritete. Diasu so odvzeli mentorstvo vseh študentov, prihodnje leto pa mu ne bodo podaljšali pogodbe o zaposlitvi. Dias je univerzo tožil, ker naj bi mu kršila akademsko svobodo, ko mu je odvzela študente, nato pa še, da bi preprečil javno objavo poročila preiskave. Sodišče je njegove argumente zavrnilo.

Vrhovni sodnik v okrožju Monroe je 19. aprila sklenil, da se tožba zavrže, ker je nedopustna. Univerza je sicer že prejela izsledke preiskave, ni pa še dokočno ukrepala na njihovi podlagi. Komite je predlagal, da se Dias odpusti, a odločitev še ni sprejeta. Sodišče zato meni, da Dias ne more tožiti univerze, ker ta sploh še ni izvedla ukrepov. Zanimivo je, da bi poročilo ostalo skrito pred očmi javnosti, če ne bi Dias univerze tožil. Slednje je zato poročilo...

Nature - Javno je postalo poročilo univerze v Rochestru o prestopkih nesojenega kralja superprevodnosti Range Diasa, ki je minula leta žel pozornost javnosti z objavami znanstvenih člankov o superprevodnosti pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi umaknjeni. Sprva je kazalo, da bo poročilo ostalo zakopano v arhivih, a ker predstavlja enega izmed dokazov v sodnem postopku, ki ga je Dias sprožil proti univerzi, je sedaj javno. Vseh 124 strani je vrednih branja, povzetek pa kaže na presenetljivo raven goljufanja, ki si jo je privoščil Dias.

Preiskava je trajala 10 mesecev, izvedli pa so jo Marius Millot in Peter Celliers iz Lawrence Livermore National Laboratoryja in Marcus D. Knudson iz Sandia National Laboratories. Čeprav preiskovalci niso strokovnjaki za ožje področje superprevodnosti, dva pa sta celo letos objavila en članek z Diasom, je poročilo izjemno podrobno, natančno, obsežno in kakovostno. Raziskovalna srenja je poročilo sprejela z olajšanjem, saj je odkrito opisalo...

Slo-Tech - Univerza v Rochestru je končala interno preiskavo dogajanja v skupini Range Diasa, ki je v več člankih zatrjeval odkritje superprevodnika pri sobni temperaturi, a so bili naposled vsi trije članki umaknjeni. Čeprav podrobnosti preiskave niso znane in verjetno nikoli ne bodo, je končni sklep poznan. Ranga Dias je kršil znanstveno integriteto in pravila na univerzi, zato je njegova raziskovalna kariera bržkone zapečatena.

Preiskava na univerzi resda ni javna, a veliko je razkrila tudi novinarska ekipa v Nature. Ta je najbolj kritična do Diasa, a niti univerza niti Nature nista ušla kritikam površnega dela. Univerza je Diasa preiskovala že po prvih dveh objavljenih člankih, ki sta bila pozneje umaknjena, a tedaj ni odkrila nobenih nepravilnosti. Članki se umikajo, kadar njihovi sklepi niso več zanesljivi, razlogov za to pa je več in po navadi ne gre za prevare in zavestne manipulacije. To pot pač.

Zadnja preiskava, ki so jo začeli po še tretjem umaknjenem članku, je namreč to...

Slo-Tech - V prestižni reviji Nature so umaknili še tretji članek skupine, ki jo na Univerzi v Rochestru vodi Ranga Dias in raziskuje superprevodnost. Da bo članek umaknjen, je bilo jasno že septembra, ko je osem izmed enajstih soavtorjev članka izrazilo skepso in predlagalo njegov umik. Dias poziva ni želel komentirati.

Zgodba je presegla njegovo skupino, saj je to že tretji članek iste skupine, ki je umaknjen. Prvi članek v Nature je to usodo doživel po dveh letih, nato pa so avgusta letos umaknili še drugi njihov članek, ki je bil objavljen v Physical Review Letters. To pot so soavtorji zapisali, da članek ne opisuje dejanskih lastnosti snovi, meritev in njihove obdelave. Hkrati je Nature prejela tudi več neodvisnih pomislekov, da s člankom ni vse v redu. Neuradno večina strokovnjakov s področja potrjuje, da so navedbe v članku nepotrjene.

To je že drugi letošnji neuspeh pri iskanju superprevodnikov pri sobni temperaturi. Julija letos so tudi južnokorejski znanstveniki poročali o takšnem...

Slo-Tech - V reviji Nature so objavili negativen rezultat, kar se zgodi sila redko. To pot je razlog več kot dober, saj gre za že četrto dejanje v sagi o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki so jo pred tremi leti domnevno odkrili na Univerzi v Rochestru. Kitajska skupina z univerza Nanjing je sedaj neodvisno sintetizirala enako snov in jo preizkusila pod enakimi pogoji, a superprevodnosti ni opazila. Zgodba postaja čedalje bolj zapletena.

Ko je skupina pod vodstvo Range Diasa poročala o odkritju, je v znanstveni srenji završalo. Sicer je spojina iz ogljika, vodika in žvepla superprevodnost izkazovala le pod ekstremnimi tlaki, a je bilo to vendarle prelomno odkritje. A kmalu se je pokazalo, da so prelomili tudi znanstveno etiko, saj je imel članek pomanjkljivo opisane metode in obdelavo podatkov. Ker skupina ni uspela zadovoljivo pojasniti, kako so meritve obdelali, interpretirali in ker niso priložili vseh podatkov, je bil naposled članek umaknjen. Uredništvo revije in širša znanstvena...

Nature - Razvpita raziskovalna skupina z Univerze v Rochestru, ki je pred nekaj leti poskrbela za kontroverzno objavo o superprevodnosti pri sobni temperaturi, ki je bila nato lani umaknjena, je udarila z novo tovrstno iznajdbo (plačljiv vir, alternativa); to pot z novim materialom in s še boljšimi lastnostmi.

Mehanizem pojava superprevodnosti v kovinah okvirno poznamo že več kot 65 let, odkar so John Bardeen, Leon Cooper in John Robert Schrieffer leta 1957 predložili teorijo BCS, po kateri se elektroni združijo v Cooperjeve pare in tako ustvarijo "kvantno juho", ki se zna izogibati atomom v kristalni strukturi prevodnikov, da dobimo električni tok brez upora, oziroma izgube energije. Takšne lastnosti materialov so seveda izjemno uporabne, ne le za učinkovitejšo distribucijo elektrike, temveč tudi na mnogih z magnetizmom povezanih področjih, kot so napredni fizikalni in medicinski senzorji ter lebdeči vlaki. Toda pojav ima gigantsko hibo, saj je načeloma dosegljiv le pri zelo nizkih...

Slo-Tech - Pred dvema letoma so raziskovalci z Univerze v Rochestru slavili velik uspeh, saj so uspeli izdelati prvo superprevodno snov pri sobni temperaturi. Zmes ogljika, žvepla in vodika, ki je nastala pri visokem tlaku, je bila pri temperaturi 287,7 K in tlaku 267 GPa, kar prevedeno v običajne enote pomeni 15 °C in 2,6 milijona atmosfer, brez električne upornosti. Odkritje je spričo potencialne uporabnosti dvignilo veliko prahu in natančen pregled, v katerem se je nabralo nekaj resnih pomislekov. Znameniti članek je bil ta teden umaknjen, čemur vsi avtorji raziskave nasprotujejo, a uredništvo Nature nima več zaupanja v rezultate. Zgodba je v resnici daljša.

Dvomi o rezultatih tlijo že dve leti. Sprva so avtorji oteževali dostop do surovih podatkov eksperimenta. Ko je skupnost to dobila, se je vnela razprava o meritvah. Za superprevodnost namreč ne zadostuje, da se električna upornost izjemno zmanjša (ničelno upornost je v praksi pač težko izmeriti), temveč mora material izrivati magnetno...

Science Magazine - Kot kovine v kemiji poimenujemo snovi, ki imajo delokaliziran elektronski oblak, dobro toplotno in električno prevodnost ter kovinski sijaj. Nekoliko manj znano pa je dejstvo, da lahko kovinsko obliko zavzamejo tudi klasične nekovine, če jih izpostavimo zadostnemu tlaku in dovolj nizki temperaturi. Ogljikove nanocevke ali žveplo pod visokim tlakom sta tipična primera spojin, ki sta kovinska. Že osem desetletij pa znanstveniki poizkušajo pripraviti kovinski vodik, ki so ga teoretični izračuni napovedali davnega leta 1935. Sedaj jim je končno uspelo, trdita Ranga Dias in Isaac Silvera s Harvarda, čeprav v stroki o tem še ni soglasja.

Trden kovinski vodik naj bi imel po napovedih številne zanimive lastnosti, in sicer...