Slo-Tech - Tik pred menjavo oblasti v ZDA je trenutna administracija še zaostrila pogoje za izvoz čipov in podobnih izdelkov na Kitajsko. Bidnova administracija je v petek uvedla nove izvozne kontrole, s tem ko je na seznam podjetij, ki brez posebnih licenc ne smejo uvažati izdelkov z ameriškimi komponentami, uvrstila še več kot sto dodatnih kitajskih podjetij. Ta so večinoma fizično na Kitajskem, nekaj pa jih je na Japonskem in v Južni Koreji, a so v kitajski lasti. Omejitve se nanašajo zlasti na hiter pomnilnik (HBM) in orodja za izdelavo čipov, saj so na seznamu zlasti izdelovalci čipov in orodij. Posebnih licenc, ki bi vseeno dovoljevale uvoz, ZDA praktično ne odobravajo.

A prizadeta ne bo le Kitajska, ki se že zdaj skuša postaviti na lastne noge, temveč tudi ameriška in druga zahodna podjetja. V ZDA bodo to na primer Lam Research, KLA in Applied Materials, v Evropi pa na primer nizozemski ASML. ZDA želijo s tem onemogočiti kitajska prizadevanja za razvoj lastnih visokozmogljivih čipov...

Slo-Tech - Povsem pričakovano je bilo, da bodo kitajski giganti hitro sledili zahodnim in predstavili svoja orodja umetne inteligence. Alibaba je bila to napovedala že v začetku leta, sedaj pa je predstavila Tongyi Qianwen, kar bi lahko prevedli Resnica iz tisočerih vprašanj, dasiravno uradne angleške verzije nima. Kljub temu Tongyi Qianwen tekoče govori kitajsko in angleško ter bo sčasoma na voljo v vseh storitvah in izdelkih Alibabe.

Danes dopoldne je izvršni direktor Alibabe Daniel Zhang predstavil Tongyi Qianwen, ki je za zdaj na voljo v poslovni storitvi za komuniciranje DingTalk in v pametnih zvočnikih Tmall Genie (podobno kot Alexa). Sčasoma bo na voljo povsod, so obljubili. Kako se bo odrezala nova umetna inteligenca, bomo še videli. Ko je Baidu pred mesecem dni predstavil svojo rešitev z imenom Ernie, je razočaral. Od Alibabe pričakujemo več, predvsem pa več pričakuje tudi kitajska javnost. Prvi testi so se začeli že v petek in za zdaj je jasno, da zna pisati poezijo v kitajščini,...

Ars Technica - Čedalje ostrejše ameriške sankcije zoper Kitajsko, ki med drugim omejujejo izvoz čipov in polprevodnikov, že vplivajo tudi na njihovo proizvodnjo. Kitajska podjetja, kot sta Alibaba in Biren, razvijajo dizajne za procesorje (podobno kot to počne britanski ARM), ki jih potem proizvede TSMC. Ker je TSMC tajvanski in uporablja tudi zahodno opremo (tako strojno kakor programsko opremo), zanj veljajo tudi zahodne sankcije. To pa sedaj predstavlja težave, saj kitajski proizvajalci čipov za zahodno (tudi tajvansko) tehnologijo zaostajajo vsaj desetletje. Brez licenc, ki jih ZDA lahko odobrijo, izvoz mimo sankcij ni možen.

Ko so sankcije začele veljati, sta Alibaba in Biren že testirala razvite dizajne, ki sedaj niso več v skladu s sankcijami. Zato so morali teste ustaviti in začeti prilagajati dizajn. Vodilno podjetje je Biren, ki je tudi najbolj glasno, in ima sedaj tudi največ težav. Dizajni so znani in TSMC po njih ne sme izdelovati čipov. Zato sedaj razmišljajo, kako prilagoditi...

Slo-Tech - Zahodne sankcije proti Rusiji in ruski povračilni ukrepi imajo enega največjih vplivov na letalskem trgu, ki je mednarodno izjemno prepleten, predvsem pa ker imajo zahodna podjetja na njem težko nadomestljive funkcije. Praktično ni letala, ki ne bi imelo kakšnega zahodnega sestavnega dela, ki jih Rusija sedaj ne more več kupovati. In praktično ni bilo povezave med Evropo ali ZDA in vzhodno Azijo, ki ne bi bila letela čez Rusijo. Tega je sedaj konec.

Prve žrtve uveljavitve sankcij so bila najeta letala. Medtem ko je za ruske družbe letelo približno tisoč letal, je bila polovica v najemu. To ni nič neobičajnega, saj tako poslujejo vse letalske družbe. Največji najemodajalec letal je irsko podjetje AerCap, ki družbam po vsem svetu v najem daje približno 2000 letal in še skoraj tisoč letalskih motorjev. Med pomembnimi najemniki so bile tudi ruske družbe, denimo Aeroflot. Po uvedbi sankcij so najemne pogodbe prenehale veljati - kar je izrecno navedeno tudi v pogodbah - a vsa letala...

Slo-Tech - Zaradi pomanjkanja čipov številni segmenti industrij že več mesecev ječijo, po začetku spopadov v Ukrajini pa se utegne situacija še zaostriti. Ukrajina in Rusija sta vodilni dobaviteljici neona in paladija, ki se uporabljata pri proizvodnji polprevodniških čipov. V Beli hiši so že v začetku meseca posvarili pred možnimi prekinitvami dobavnih verig, če bi izbruhnila vojna. Za zdaj težav še ni, a se lahko to hitro spremeni.

ZDA praktično ves neon uvozijo iz Ukrajine in Rusije. Dobava iz prve bi se lahko ustavila zaradi vojne in zapiranja tovarn, Rusija pa bi lahko v odgovoru na sankcije omejila izvoz. Neon nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji jekla, tehnični neon pa potem Rusija izvaža v Ukrajino, kjer ga prečistijo za uporabo v polprevodniški industriji. Ko je Rusija leta 2014 anektirala Krim, je cena neona poskočila za 600 odstotkov. Neon je potreben v laserjih (ArF), ki se uporabljajo pri proizvodnji čipov.

Druga težava je paladij, kjer sta glavni proizvajalki Rusija in...

Slo-Tech - Paradna modela sta Huawei Mate 40 Pro in Pro+, oba si delita zaobljen 6,76-palčen OLED zaslon z ločljivostjo 2772 x 1344 pik, 50 W brezžično in 66 W ožičeno polnjenje svojih 4.400 mAh akumulatorjev, sta odporna proti vodi in prahu po standardu IP 68, oba poganja novi čip Kirin 9000, izdelan po 5 nm tehnološkem postopku. Za slednjega pri Huaweiju pravijo, da je prvi 5 nm 5G procesor in da je zaradi več tranzistorjev obenem tudi močnejši od procesorjev, ki bodo poganjali nove iPhone.

Na Kirinu sicer moči združujeta osemjedrni osrednji in 24 jedrni grafični procesor, glavno vprašanje pa je, koliko zaloge imajo pri Huaweiju, saj jih bodo zaradi uveljavitve ameriških sankcij morali prenehati izdelovati. Ocene analitikov pravijo, da naj bi najmočnejši Kirini pošli nekje prihodnje leto, zaradi česar se novi telefoni odlično prodajajo na Kitajskem, namreč zaradi bojazni uporabnikov, da se bo morda treba že čez nekaj mesecev sprijazniti z manj močno napravo.

Kot običajno je tudi tokrat...

Reuters - Znanih je več podrobnosti o aretaciji Huaweijeve finančne direktorice in hčere ustanovitelja, o kateri je bila javnost obveščena v sredo. V Kanadi je v petek potekalo zaslišanje pred sodiščem, kjer so razkrili, da je Meng Wanzhou resnično pridržana zaradi ameriške obtožnice, v kateri ji očitajo kršenje sankcij zoper Iran. Jutri bomo izvedeli, ali je sodišče odredilo varščino. Če jo bodo Kanadčani izročili ZDA in bo tam spoznana za krivo, ji grozi do 30 let zapora.

Huaweijeva podružnica Skycom je med letoma 2009 in 2014 ignorirala ameriške sankcije zoper Iran. Skycom se je javno predstavljal kot neodvisno podjetje, čeprav je v resnici v Huaweijevi lasti. Mengova je sodelovala v prevari, s katero so ukanili finančne institucije, da so te dopustile transakcije, ki...

Slo-Tech - Saga o ZTE se spreminja v telenovelo in je dosegla nov preobrat, saj je ameriški senat zavrnil dogovor, ki ga je sprejel Trump in ki bi podjetje rešil. Ameriški Senat je prepričljivo s 85 glasovi za in 10 proti potrdil ponovno uvedbo sankcij zoper kitajsko podjetje ZTE - sankcije so zapakirali v zakon National Defense Authorization Act - ki ameriškim podjetjem prepovedujejo prodajo izdelkov in komponent ZTE-ju. Ta je življenjsko odvisen od njih in bo v primeru prepovedi bržkone zaprl vrata.

Spomnimo, da je pred mesecem dni ZTE doletela tako huda sankcija, ker so v ZDA ocenili, da podjetje krši ameriške gospodarske sankcije zoper Iran in Severno Korejo. ZTE naj bi svoje izdelke, ki vsebujejo tudi ameriške komponente,...