theguardian.com - Francoski predsednik Emmanuel Macron je razburil z izjavo, da bi lahko država med hudimi izgredi ali nemiri onemogočila dostop do družbenih omrežij, da bi zaustavila nasilje. Že dan pozneje iz vlade dežujejo pojasnila, da Macron ni govoril o izklopu interneta ali popolni blokadi družbenih omrežij, temveč naj bi razmišljal o občasni in začasni blokadi družbenih omrežij.

V torek je Macron na srečanju z več kot 250 župani dejal, da morajo pomisliti tudi na to, kako mladi ljudje uporabljajo družbena omrežja in da neke omejitve morajo obstajati. Če bi stvari ušle izpod nadzora, bi jih morali regulirati ali ugasniti. Tega naj ne bi storili nepremišljeno in nenadoma, je dodal Macron, in doslej potrebe po izklopu ni bilo, a tudi o tej možnosti bi se morali trezno pogovoriti.

Odziv kritikov je bil silovit. Francijo so primerjali s Kitajsko, Iranom ali Severno Korejo, kjer so blokade družbenih omrežij nekaj običajnega. Spet drugi so poudarjali, da gre za preusmerjanje pozornosti, da bi se...

Slo-Tech - Kontroverzni tekaški zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij prepoveduje moderiranje in odstranjevanje uporabniških vsebin zaradi njihove ideološke vsebine in bi lahko postal zgled tudi za druge zvezne države z republikansko oblastjo, je dosegel pomembno zmago. Ameriško prizivno sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča in zakon ocenilo kot skladen z ustavo in pravnim redom. Ker je odločitev v nasprotju z razsodbami nižjih sodišč in drugih prizivnih sodišč v podobnih primerih (npr. floridskem zakonu), pa tudi ker se bodo tehnološki velikani zagotovo pritožili, bo končno besedo zagotovo imelo vrhovno sodišče, kjer imajo večino konservativni sodniki. To je zakon sicer že začasno blokiralo, a ne iz vsebinskih razlogov, temveč proceduralnih, dokler prizivna sodišča ne sprejmejo vsebinskih odločitev. To se je sedaj zgodilo.

Prihodnje leto bo gotovo ključno za prihodnost svobode in nivoja izražanja na internetu. Medtem ko teksaški zakon podjetjem omejuje poseganje v...

Slo-Tech - Zvezno prizivno sodišče v ZDA je zaustavilo kontroverzni zakon, ki so ga na Floridi sprejeli pred letom dni in ki je spletnim platformam omejeval odločanje o tem, kako bodo regulirale vsebine na lastnih storitvah. Med drugim je zakon uzakonjal prepoved blokade računov politikom, kar se je na primer zgodilo nekdanjemu ameriškemu predsedniku na Twitterju, ter za več kot 14 dni blokirati profile vsem kandidatom za politične funkcije na ravni zvezne države. Nasprotniki zakona so opozarjali, da krši prvi amandma, kar je sedaj potrdilo tudi sodišče.

Tričlanski senat na sodišču v Atlanti (U.S. Circuit Court of Appeals) je soglasno razsodil, da je teksaška vlada prekoračila svoje pristojnosti in z reguliranjem, kako naj družbena omrežja ravnajo in regulirajo govor na svojih platformah, kršila prvi amandma ameriške ustave. Kot je pojasnil sodnik Kevin Newsom, ki je bil sicer nastavljen pod prejšnjo republikansko administracijo, država posameznikom in podjetjem ne sme odrejati, kaj in kako...

Slo-Tech - Kontroverzno podjetje Clearview, ki ustvarja največjo bazo fotografij ljudi na svetu, se približuje končnemu cilju. Podjetje trdi, da so na dobri poti do cilja, imajo v bazi že več kot 100 milijard posnetkov, kar zadostuje za sposobnost identifikacije skorajda kogarkoli na tem svetu. Najava je bržkone malce pompozna, saj jo je podjetje izreklo na predstavitvi finančnih rezultatov za investitorje, a trend je gotov. Baza eksponentno raste, trenutno imajo že več kot 10 milijard posnetkov. Do cilja 100 milijard posnetkov jim manjka še kakšnih 50 milijonov dolarjev, kar je za zainteresirane igralce - drobiž. Razporeditev je zagotovo nagnjena proti razvitim državam, a to ne spremeni dejstva - če ste bili kdajkoli identificirani na kakšni fotografiji, ki je objavljena na svetu, vas lahko Clearview identificira. To pa pomeni vsi njegovi naročniki, med katerimi sta na primer tudi ameriška in švedska policija.

Proti Clearviewu najodločneje protestirajo evropske organizacije za varstvo...

Slo-Tech - Višje sodišče v Londonu je danes razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je zavrnilo ameriško zahtevo po izročitvi Juliana Assangea. Višje sodišče meni, da je ameriška vlada podala dovolj zagotovil, da ni več nevarnosti za zdravje in življenje Juliana Assangea v sodnem postopku v ZDA. Primer se sedaj vrača na prvo stopnjo, kjer se bo vnovič odločalo.

Julian Assange je znan kot ustanovitelj strani Wikileaks, ki je objavila kopico tajnih dokumentov ameriške vojske in vlade, zaradi česar mu ZDA očitajo vohunjenje. Ovadb zoper Assangea v ZDA ne manjka, grozi pa mu dolgoletna zaporna kazen. Na seznamu najdemo računalniško prevaro, zlorabe, pridobitev in objavo podatkov o nacionalni obrambi, vohunjenje itd. Tožilstvo vztraja, da Assange ni novinar, temveč da je z objavo dokumentov v življenjsko nevarnost spravil tudi več uslužbencev ameriške države.

Assange je bil več let begunec na ekvadorskem veleposlaništvu v Veliki Britaniji, potem pa so ga britanski organi aretirali,...

Slo-Tech - Ameriško zvezno sodišče je zadržalo kontroverzni teksaški zakon, ki je upravljavcem družbenih omrežij prepovedoval moderiranje in odstranjevanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Teksaški zakon je od upravljavcev zahteval, da nediskriminatorno razpečujejo vsakršno vsebino in jim odrekal uredniško presojo. Izrecno jih je opredelil kot nevtralno prenosno infrastrukturo (common carrier), podobno kot ponudnike dostopa do interneta ali mobilne operaterje.

Sodnik Robert Pitman je zakon v celoti zadržal, ker je vseboval vrsto neustavnosti, med drugim tudi kršitve prvega amandmaja (svoboda izražanja). Sodišče meni, da obstaja velika verjetnost, da tožniki v postopku uspejo, zato bi uveljavitev zakona pred zaključkom postopka povzročila težko popravljive posledice. Podoben zakon so želeli sprejeti tudi na Floridi, a ga je zvezno sodišče prav tako blokiralo. V vseh primerih so konzervativni guvernerji zakon utemeljevali z besedami, da se tako borijo proti domnevnemu utišanju...

The New York Times - Na Floridi so kot prvi v ZDA sprejeli zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij omejuje načine za regulacijo vsebin na platformah. Prepovedano bo trajno blokirati politike in kandidate z družbenih omrežij, kar se je denimo zgodilo prejšnjemu ameriškemu predsedniku januarja letos. Omrežja, ki bi v prihodnosti na podoben način odstranile profile politikov in kandidatov, bodo oglobljena. Zakon je nastal kot neposredni odgovor na januarske dogodke.

Odslej bo prepovedano za več kot 14 dni onemogočiti dostop do profila vsem, ki kandidirajo za funkcije na ravni zvezne države. Globe bodo znašale do 250.000 dolarjev na dan. Zakon prav tako prepoveduje prioritiziranje vsebin, ki jih producirajo novinarske hiše določene velikosti. Razlog je domnevna cenzura članka iz New York Posta lani jeseni. Odslej bodo morala podjetja jasno definirati, kakšna pravila za umik vsebin veljajo.

Floridski republikanski guverner Ron DeSantis je dejal, da želijo s tem Floridčanom zagotoviti zaščito pred elitami...

The Inercept - Neprofitna fundacija Wikimedia, ki med drugim skrbi za obratovanje Wikipedije, je vložila tožbo zoper NSA zaradi sistematičnega in množičnega prisluškovanja na internetu. Kot tožniki sodelujejo tudi Human Rights Watch, Amnesty International in številne druge organizacije, soobtoženi pa so še direktor NSA, generalni državni tožilec in ameriško ministrstvo za pravosodje. V tožbi, ki so jo vložili na sodišču v Marylandu, ker ima NSA tam sedež, ji očitajo kršenje z ustavo zagotovljenih pravic. Konkretno sta pod...