»

Vesoljski trk uspel, asteroid premaknjen

Slo-Tech - Scenarij je bil sicer filmski, a k sreči je šlo le za vajo, ki pa je uspela. Trk vesoljskega plovila DART z asteroidom Dimorphos konec minulega meseca je bil uspešen, so pokazala nova opazovanja. Da je treščil vanj, smo sicer vedeli že takoj, sedaj pa je znano tudi, da je njegovo orbito spremenil in obhodni čas skrajšal za 32 minut. Trenutno se sicer Dimorphosova orbita še nekoliko spreminja, a je sprememba v vsakem primeru trajna. DART je trčil v manjši asteroid Dimorphos, ki kroži okrog večjega Didimosa. Orbita slednjega se ni spremenila in še vedno potuje po svoji tirnici, daleč od Zemlje.

Trk je bil vaja, ali sploh imamo orodje za spreminjanje orbit manjših nebesnih teles. Prvič v zgodovini je dokazal, da manevra ne obvladamo le v teoriji, temveč smo ga sposobni tudi izvesti. Nasin direktor Bill Nelson je dejal, da se NASA s tem pripravlja na vse možne scenarij, v katerih deluje kot varuh planeta pred grožnjami iz vesolja. Za zdaj sicer ni znano nobeno nebesno telo, ki bi...

18 komentarjev

Teleskop James Webb je na cilju

Slo-Tech - Mesec dni dolgo popotovanje je končano, James Webb (LWST) pa srečno na cilju. Danes okrog 18. ure po slovenskem času je teleskop še zadnjikrat prižgal motorje za skoraj pet minut in se utiril v orbito okrog točke L2. Z zadnjim manevrom je svojo hitrost spremenil za 1,6 metra na sekundo, s čimer se je uspešno utiril. Sedaj sledi še dolgotrajno umerjanje instrumentov.

Točka L2 je druga Langrageeva točka za sistem Sonce-Zemlja. Za vsak par nebesnih teles lahko obstaja pet teh točk, ki označujejo lege, v katerih ujet satelit (ali drugo manjše telo z zanemarljivo maso) miruje relativno na večji telesi. Gre torej za stacionarne rešitve problema treh teles. Prve tri točke so nekoliko nestabilne, četrta in peta pa sta stabilni. To pomeni, da predmeti, ujeti v L4 in L5, tam tudi ostanejo, ker perturbacije njihovih položajev povzročijo sile, ki jih silijo nazaj. Po drugi strani je iz točk L1, L2 in L3 sicer možno pasti brez popravljanja položaja, a za LWST to ne bo problem. Ne bo namreč...

23 komentarjev

Danes v vesolje potuje teleskop James Webb

Slo-Tech - Danes ob 13.20 po slovenskem času bo NASA, če ne bo kakšnih zapletov v zadnjem hipu, z raketo Ariane 5 z izstrelišča v Francoski Gvajani izstrelila vesoljski teleskop James Webb (JWST). Težko pričakovani JWST, ki se je odmikal že poldrugo desetletje, predstavlja nekakšnega naslednika legendarnega teleskopa Hubble, dasiravno ne bo snemal v istem spektru. Predzadnji predvideni datum je bil sicer 18. december, a so zaradi težav v skladišču, ko se je teleskop nenadzorovano premaknil (popustila je vrv), dodali še nekaj dni.

Medtem ko je Hubble gledal v vidni in ultravijolični svetlobi, bo JWST vesolje spremljal z infrardečimi očmi. NASA ga zato ne imenuje Hubblova zamenjava, temveč naslednik. Infrardeča svetloba je pri raziskovanju oddaljenih galaksij nujna, saj je svetloba oddaljenih objektov premaknjena v rdeče. Če torej želimo gledati najdlje, kar hkrati pomeni tudi v najbolj zgodnje obdobje vesolja, je treba pogledati v infrardečem delu spektra. JWST bo lahko gledal 13,6 milijarde...

107 komentarjev

Teleskop Webb poleti 18. decembra

vir: ESA
ESA - Po letih zamud je pred naslednikom Hubbla, teleskopom James Webb, prvi trenutek resnice: v vesolje ga nameravajo izstreliti 18. decembra.

Legendarni teleskop Hubble s stalnimi okvarami vse očitneje opominja, da si zasluži naslednika. Tega NASA že dolgo ima: teleskop James Webb, eno najbolj zapletenih vesoljskih naprav v zgodovini. Slednje med drugim botruje dejstvu, da ga še ni tam zgoraj, kajti projekt, kateremu so sprva namenili pol milijarde dolarjev in bi moral vzleteti leta 2007, se je razbohotil na deset milijard in še vedno čepi v Northrop Grummanovi tovarniški hali v južni Kaliforniji. Avgusta je sistem naposled prestal vsa potrebna talna testiranja in iz uradov Nase, Ese ter Arianespacea so sedaj sporočili, da imajo prvi predvideni datum izstrelitve: 18. december. Naprava namreč poleti na raketi Ariane 5, ki je imela tudi lastne težave in med avgustom lani ter letošnjim julijem ni letela. Njena naslednja izstrelitev je 15. oktobra in Webb bo decembra letel samo, če bo ta...

48 komentarjev

Prvi panoramski posnetek Plancka

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je v vesolje izstrelila satelit Planck lanskega maja, četrt leta pozneje pa se je utiril v orbito okrog točke L2, od koder snema vesolje. Po približno pol leta potovanja in umerjanja instrumentov je ob koncu preteklega leta začel resno delati in do danes je napravil že nekaj izvrstnih posnetkov - mnoge smo predstavili tudi na naših straneh.

ESA je včeraj ponosno sporočila, da je Planck sestavil svoj prvi panoramski posnetek neba, kot ga vidi iz svoje orbite. V ospredju se bohoti Rimska cesta in vodoravna linija zvezd na sredi je galaktičen glavni disk. Opazimo tudi vrelce hladnega prahu nad in pod diskom, kjer se rojevajo nove zvezde. Ozadje na skrajnem zgornjem in spodnjem robu posnetka pa je...

2 komentarja

Planck posnel medzvezdni prah

ESA - Satelitu Planck, ki lebdi v vesolju približno 1,5 milijona kilometrov od Zemlje in se giblje po Lissajousovi orbiti okrog točke L2, nekoliko vestneje sledimo, ker je evropskega porekla. Te dni je Evropska vesoljska agencija (ESA) objavila posnetke medzvezdnega prahu, ki jih je Planck posnel v našem osvetju. Posnetki kažejo vlaknasto zgradbo prahu v sončevi okolici, tj. do okrog 500 svetlobnih let daleč. Lokalna vlakna so povezana z Rimsko cesto, ki je rožnata proga na spodnji polovici posnetka. Medzvezdni prah so majhni delci, skupki veliki od nekaj molekul do 0,1 milimetra.

Slika, ki jo je ESA izdala, je umetno pobarvana....

19 komentarjev

Herschel uspešno odvrgel pokrov

BBC - Pred natanko enim mesecem je Evropska vesoljska agencija v vesolje uspešno poslala teleskopa Herschel in Planck. Teleskop Herschel še vedno potuje na točko L2, ki je od Zemlje oddaljena poldrugi milijon kilometrov, in je dobro izhodišče za opazovanje, ker gre za eno izmed petih točk, kjer je predmet nepremičen relativno na dvoje teles (v tem primeru Zemljo in Sonce). Prednost L2 pa je še delna zaščita pred Sonce, saj leži blizu Zemljine sence.

Ta vikend so Herschlu poslali z Zemlje poslali navodilo, naj odvrže varovalno loputo, ki je ščitila notranjost instrumenta. Dva pirotehnična zapaha sta več kot dve leti držala s superfluidnim helijem hlajen instrument popolnoma izoliran, da bi preprečila kontaminacijo. Za uspešno opazovanje...

19 komentarjev