Slo-Tech - Ena izmed prepoznavnih lastnosti X-a, ki ima korenine v zgodnji dobi Twitterja, se bo korenito spremenila. Blokiranje, ki je doslej v celoti preprečevalo interakcijo, se bo omehčalo. Uporabniki nad napovedano spremembo niso navdušeni.

Trenutno je blokiranje zelo dokončen način za prekinitev komunikacije. Kogar blokiramo, z nami ne more več komunicirati niti ne more več brati naših objav. Seveda jih lahko pogleda neprijavljen, saj je Twitter (razen če svoje objave nastavimo drugače) javen, a to lahko tako ali tako vsi, predsem pa to ni tako zelo enostavno, ker jih je treba najti. Prostega neprijavljenega brskanja po X-u namreč ni več.

Elon Musk pa je sedaj sporočil, da bodo odslej blokirani uporabniki lahko videli objave tudi uporabnikov, kateri so jih blokirali. Musk odločitev utemeljuje z večjo transparentnostjo, večinsko mnenje uporabnikov pa ji je nenaklonjeno. Menijo, da bo sprememba olajšala zasledovanje in nadlegovanje. Ena izmed možnosti nadlegovanja je izdelava posnetkov...

Slo-Tech - Muskove zaletave izjave na družbenih omrežjih je sicer treba jemati z zrnom soli, a vsaj glede njegovega omrežja X - nekdanjega Twitterja - se često izpolnijo; navsezadnje je njegov lastnik in do nedavna tudi njegov direktor. Zadnja Muskova domislica je destilat njegovega dlje časa trajajočega neodobravanja ene izmed ključnih funkcij na X-u. Funkcijo blokiranja uporabnikov bodo sedaj zares ukinili, je napovedal, ker da ni smiselna.

Ali se bo to res zgodilo, ostaja zavito v tančico skrivnosti. Musk vztraja, da bodo blokiranje odpravili, ostala bo le možnost blokiranja zasebnih sporočil. Na X-u pa bi namesto blokiranja, ki blokiranemu preprečuje vsakršno interakcijo z uporabnikom, kar vključuje tudi zgolj branje in seveda komentiranje, izpopolnili utišanje (mute). Če uporabnika utišamo, njegovih umotvorov ne vidimo več, obratno pa ne drži. Prav tako kljub utišanju uporabnik še vedno lahko komentira, le opozoril ne bomo več prejeli.

Musk ni pomislil na podrobnost, ki jo...

Slo-Tech - Kontroverzni tekaški zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij prepoveduje moderiranje in odstranjevanje uporabniških vsebin zaradi njihove ideološke vsebine in bi lahko postal zgled tudi za druge zvezne države z republikansko oblastjo, je dosegel pomembno zmago. Ameriško prizivno sodišče je razveljavilo odločitev prvostopenjskega sodišča in zakon ocenilo kot skladen z ustavo in pravnim redom. Ker je odločitev v nasprotju z razsodbami nižjih sodišč in drugih prizivnih sodišč v podobnih primerih (npr. floridskem zakonu), pa tudi ker se bodo tehnološki velikani zagotovo pritožili, bo končno besedo zagotovo imelo vrhovno sodišče, kjer imajo večino konservativni sodniki. To je zakon sicer že začasno blokiralo, a ne iz vsebinskih razlogov, temveč proceduralnih, dokler prizivna sodišča ne sprejmejo vsebinskih odločitev. To se je sedaj zgodilo.

Prihodnje leto bo gotovo ključno za prihodnost svobode in nivoja izražanja na internetu. Medtem ko teksaški zakon podjetjem omejuje poseganje v...

Slo-Tech - Vrhovno sodišče v ZDA je odločilo, da razvpiti teksaški zakon o prepovedi moderiranja vsebin na družbenih omrežjih, ne more stopiti v veljavo. Sodišče ni razsojalo vsebinsko, temveč je izdalo začasno odredbo, ki blokira zakon, dokler zvezna sodišča ne odločijo o širšem primeru. V vsakem primeru pa je pričakovati, da bo naposled o ustavnosti novega zakona razsojalo tudi vrhovno sodišče.

Zakon HB20 spletnim platformam, kamor na primer uvrščamo Facebook ali Twitter, prepoveduje moderiranje vsebin ali njihovo odstranjevanje glede na uredniško politiko. To poenostavljeno povedano pomeni, da bi lahko odstranjevali le vsebine, ki očitno kršijo zakon, ne bi pa mogli moderirati ostalih spornih primerov, kot je širjenje neresnic, razpihovanje sovraštva, teorije zarote itd. V praksi bi to pomenilo, da bi se na straneh lahko razraščale neonacistične vsebine, teorije zarote, proruska propaganda v zvezi z vojno v Ukrajini itd. Upravljavci družbenih omrežij, med njimi Amazon, Facebook, Google in...

Slo-Tech - Zvezno prizivno sodišče v ZDA je zaustavilo kontroverzni zakon, ki so ga na Floridi sprejeli pred letom dni in ki je spletnim platformam omejeval odločanje o tem, kako bodo regulirale vsebine na lastnih storitvah. Med drugim je zakon uzakonjal prepoved blokade računov politikom, kar se je na primer zgodilo nekdanjemu ameriškemu predsedniku na Twitterju, ter za več kot 14 dni blokirati profile vsem kandidatom za politične funkcije na ravni zvezne države. Nasprotniki zakona so opozarjali, da krši prvi amandma, kar je sedaj potrdilo tudi sodišče.

Tričlanski senat na sodišču v Atlanti (U.S. Circuit Court of Appeals) je soglasno razsodil, da je teksaška vlada prekoračila svoje pristojnosti in z reguliranjem, kako naj družbena omrežja ravnajo in regulirajo govor na svojih platformah, kršila prvi amandma ameriške ustave. Kot je pojasnil sodnik Kevin Newsom, ki je bil sicer nastavljen pod prejšnjo republikansko administracijo, država posameznikom in podjetjem ne sme odrejati, kaj in kako...

Slo-Tech - Ameriško zvezno sodišče je zadržalo kontroverzni teksaški zakon, ki je upravljavcem družbenih omrežij prepovedoval moderiranje in odstranjevanje vsebin, ki jih objavljajo uporabniki. Teksaški zakon je od upravljavcev zahteval, da nediskriminatorno razpečujejo vsakršno vsebino in jim odrekal uredniško presojo. Izrecno jih je opredelil kot nevtralno prenosno infrastrukturo (common carrier), podobno kot ponudnike dostopa do interneta ali mobilne operaterje.

Sodnik Robert Pitman je zakon v celoti zadržal, ker je vseboval vrsto neustavnosti, med drugim tudi kršitve prvega amandmaja (svoboda izražanja). Sodišče meni, da obstaja velika verjetnost, da tožniki v postopku uspejo, zato bi uveljavitev zakona pred zaključkom postopka povzročila težko popravljive posledice. Podoben zakon so želeli sprejeti tudi na Floridi, a ga je zvezno sodišče prav tako blokiralo. V vseh primerih so konzervativni guvernerji zakon utemeljevali z besedami, da se tako borijo proti domnevnemu utišanju...

Reuters - V Rusiji je začel veljati zakon, ki od upravljavcev družbenih omrežij zahteva, da v državi odprejo podružnice. V nasprotnem primeru grozijo globe in prepovedi oglaševanja. Zakon velja za družbena omrežja, ki delujejo v Rusiji, kar pomeni, da imajo vsaj 500.000 obiskovalcev iz Rusije dnevno. Podjetja morajo prit Roskomnadzorju registrirati osebni račun.

V Rusiji že več let poizkušajo trdo nadzorovati družbena omrežja. Leta 2019 sprejeli zakon, ki od prodajalcev pametnih telefonov zahteva, da nanje prednamestijo ruske aplikacije. V preteklosti je Kremelj že obtoževal družbena omrežja, da sodelujejo pri organizaciji ilegalnih protestov in shodov. Več družbenih omrežij so tudi oglobili, ker niso (dovolj hitro) odstranila vsebin, ki so po mnenju ruskih oblasti nezakonite. Ta teden se je v Rusiji začel nov postopek zoper Google zaradi suma kršitve zakonodaje o osebnih podatkih. Twitter in Facebook nove zakonodaje nista komentirala.

Slo-Tech - Skupina raziskovalcev z različnih področij, med drugim etike, psihologije, antropologije in klimatologije, v ugledni znanstveni reviji PNAS pišejo, da bi morali družbena omrežja obravnavati kot tako resen problem kot podnebno krizo. Ugotavljajo, da je neverjetno, da človeštvo ni uporabilo vseh dosegljivih mehanizmov za brzdanje sistema, ki med drugim napaja proticepilstvo, je botroval napadu na kapitol, podžiga nestrpnost do prosilcev za azil in neti sovraštvo. Sedemnajst strokovnjakov različnih področij zagovarja ugotovitev, da je katastrofa družbenih omrežij krizna veda (crisis discipline). Tako označujemo vedo, ki terja povezovanje več različnih ved pri reševanju problema, ki resno zadeva vso človeštvo. Prvi širše znan primer je bila varstvena biologija (conservational biology), sedaj pa je podobna tudi znanost o podnebnih spremembah.

Raziskovalci poudarjajo, da je v spletnem sodelovanju lahko precej svetlih točk, denimo Wikipedija ali večja slišanost deprivilegiranih skupin. A...

The New York Times - Na Floridi so kot prvi v ZDA sprejeli zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij omejuje načine za regulacijo vsebin na platformah. Prepovedano bo trajno blokirati politike in kandidate z družbenih omrežij, kar se je denimo zgodilo prejšnjemu ameriškemu predsedniku januarja letos. Omrežja, ki bi v prihodnosti na podoben način odstranile profile politikov in kandidatov, bodo oglobljena. Zakon je nastal kot neposredni odgovor na januarske dogodke.

Odslej bo prepovedano za več kot 14 dni onemogočiti dostop do profila vsem, ki kandidirajo za funkcije na ravni zvezne države. Globe bodo znašale do 250.000 dolarjev na dan. Zakon prav tako prepoveduje prioritiziranje vsebin, ki jih producirajo novinarske hiše določene velikosti. Razlog je domnevna cenzura članka iz New York Posta lani jeseni. Odslej bodo morala podjetja jasno definirati, kakšna pravila za umik vsebin veljajo.

Floridski republikanski guverner Ron DeSantis je dejal, da želijo s tem Floridčanom zagotoviti zaščito pred elitami...

BBC - Predlani je najpodjetnejši uporabnik YouTuba zaslužil 20 milijonov evrov. Ni šlo za kakšnega znanega igralca, niti za internetne zvezde podcastov in streamov, temveč za Ryan Kaji. Tedaj je bil Ryan Kaji star sedem let, ukvarja pa se z ocenjevanjem otroških igrač. V primerjavi z letom poprej se mu je zaslužek podvojil. In Ryan ni edini otroški vplivnež (influencer), ki dela oziroma opravlja dejavnost (temu ne moremo reči drugače) na družbenem omrežju. Ker je to področje slabo urejeno, je Francija med prvimi državami strogo omejila delo otroški vplivnežev. Podobno so države po razmahu filma storile tudi v tej industriji.

Zakon, ki so ga sprejeli v torek, se dotika otrok, ki na družbenih omrežjih prebijejo veliko časa, tam delajo in od tega tudi zaslužijo. Zakon uvaja podobno zaščito, kot jo imajo igralci in modeli. Med drugim bodo zaslužki zaklenjeni na posebnem bančnem računu, do katerega bodo lahko dostopili šele po dopolnjenem 16. letu. Podjetja, za katera bi otroški vplivneži...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...