Slo-Tech - Podjetje Trump Media and Technology Group, ki ima v lasti družbeno omrežje Truth Social, ki ga je ustanovil nekdanji ameriški predsednik, bo prihodnji teden začelo kotirati na borzi. Tja se bo prebilo po bližnjici, saj so se namesto klasičnega in dolgotrajnega postopka javne ponudbe delnic (IPO) odločili za pripojitev k holdinškemu podjetju Digital World Acquisition Corp., kar so delničarji slednjega potrdili v petek. Novo podjetje bo na borzi kotiralo pod oznako DJT.

Nekdanji ameriški predsednik je lastnik 60 odstotkov podjetja in bo ob začetku kotacije formalno bogatejši za dobre tri milijarde dolarjev. S tem bo Trump v boljšem položaju, da plača 454 milijonov dolarjev odškodnine iz civilnega postopka v New Yorku, in še 83 milijonov dolarjev zaradi januarske sodbe. A denar bo moral zbrati hitro, sporazum o združitvi podjetij pa mu prepoveduje prodajo delnic v prvih šestih mesecih. Ali se bo skušal dogovoriti drugače in prodati delnice, kar bi lahko pošteno znižalo njihov tečaj,...

Slo-Tech - Ko je Elon Musk lani prevzel Twitter in opazno predrugačil kulturo v podjetju ter razmere na družbenem omrežju, so številni dolgoletni uporabniki platformo zapustili. Nemalo jih je prebežalo na decentralizirano omrežje Mastodon, kjer se je število uporabnikov od novembra do decembra s 400.000 povzpelo na 2,5 milijona. A kot kaže, se velika pričakovanja ne bodo udejanjila - kar ni nujno slabo.

Vse od začetka leta Mastodon počasi izgublja uporabnike. Od vrha jih je odšlo že več kot milijon, samo leto več kot pol milijona. Trenutno ima platforma okrog 1,4 milijona aktivnih uporabnikov, kar je še vedno precej več kot pred eksodusom s Twitterja, a bistveno manj kot na vrhuncu. Razlogov za odhode je več, precej uporabnikov pa omenja zahtevnejši registracijo in uporabo. Neredki so odšli celo nazaj.

A Mastodon ne bo nikoli Twitter niti to ne želi postati. Mastodon je del Fediversa, omrežja neodvisnih strežnikov z odprtokodno programsko opremo. S prihodom velikega števila uporabnikov se...

Financial Times - Eugen Rochko, ustanovitelj družbenega omrežja Mastodon, je sodeč po izjavah za Financial Times (plačljiv vir, alternativa) v zadnjih mesecih zavrnil najmanj pet resnih ponudb zunanjih vlagateljev iz Silicijeve doline in tudi po nedavnem navalu novih uporabnikov ostaja pri načelu, da bo platformo ohranil neprofitno.

Po vsestranskih akrobacijah, ki jih na svojem novem peskovniku po imenu Twitter uprizarja Elon Musk, je določen delež čivkačev pokukal tudi v smeri alternativ. Poleg Tumblrja, ki spričo tega doživlja pravi preporod, pa Reddita, je med prvimi na spisku sorodnih platform gotovo Mastodon. Po podatkih Sensor Towerja je število dnevnih prenosov aplikacije neposredno po Muskovem prevzemu Twitterja s približno 6000 poskočilo na prek 200.000, a se je nato vnovič umirilo - do pred nedavnim, ko je Twitter zajel nov val blokiranja računov, sunkovitih sprememb pravilnika in pa začasna prepoved povezav do drugih omrežij. Število aktivnih uporabnikov Mastodona je tako s 300.000...

Slo-Tech - Pred dnevi je Donald Trump oznanil ustanovitev nove medijske družbe in z njo povezano družbeno omrežje TRUTH Social, ki naj bi ga pognali v začetku prihodnjega leta. Toda preizkusno inačico so pridaniči že ponečedili, vprašljiva pa je tudi njena tehnična podlaga, saj krši programsko licenco.

Čeprav nekdanji ameriški predsednik Donald Trump tehnično ni potisnjen v medijsko osamo, pa je bil v letošnjem letu njegov sporočilni doseg precej bolj omejen, kot smo bili vajeni. Razlog je seveda v tem, da so ga zaradi hujskanja k državnemu prevratu vrgli z večine družbenih omrežij, medtem ko so skrajnejšim platformam te sorte gostoljubje po vrsti odpovedovali ponudniki internetne infrastrukture. Trump je sredi leta poskušal srečo z lastnim blogom, a se to ni izšlo. Sedaj je na pragu novega poskusa, ki je mnogo bolj ambiciozen. Pred dnevi je obelodanil ustanovitev novega medijskega podjetja, Trump Media & Technology Group (TMTG), ki naj bi v kratkem odšlo na borzo preko združitve s firmo...

Ars Technica - Napad privržencev ameriškega predsednika Donalda Trumpa na kongresni grič je bil naposled dovolj močan razlog, da so Twitter, Facebook in YouTube odločneje omejili objavljanje na Trumpovih računih.

Nismo še dobro zakorakali v leto 2021, pa že imamo nekatere ikonične podobe leta, saj so včeraj zvečer po našem času privrženci Donalda Trumpa in podporniki kulta QAnon prodrli skozi policijsko zaščito in vdrli v stavbo ameriškega Kongresa. Gre za prvi primer po letu 1814, ko so ga požgali Britanci, da je napadalcem dejansko uspelo vdreti v objekt. Dogodek je neposredna posledica hujskanja k nasilju in nepokornosti, ki ga je v zadnjih dnevih izvajal ameriški predsednik Donald Trump, katerega čas na stolčku se sicer izteka, saj ga bo moral 20. januarja predati novoizvoljenemu Joeju Bidnu. Včeraj je potekalo še zadnje uradno dejanje volitev, namreč kongresna potrditev elektorskih glasov, kar je bila tudi ena zadnjih možnosti za Trumpa, da skuša postopek še kako zavleči.

Bizarne podobe so...

Slo-Tech - V intervjuju za The Washington Post se je ameriški predsednik Donald Trump pohvalil, da je leta 2018 odobril kibernetski napad na rusko farmo trolov IRA (Internet Research Agency), s čimer je prvikrat izrecno priznal izvajanje kibernetski napadov. ZDA (in tudi ostale države) namreč običajno zatrjujejo, da nikoli ne izvajajo internetnih napadov, temveč se le branijo pred napadi drugih držav - kar je zanimivo, če jih bojda nihče ne proži. V najnovejšem intervjuju pa je Trump ponosno dejal, da so ustavili Ruse.

Dogajanje sega v letu 2018, ko so bile v ZDA vmesne volitve (za del Senata). Ameriški obveščevalci so že v začetku leta opozarjali, da tuje sile napadajo ZDA in da skušajo vplivati na rezultate volitev. Večinoma gre za propagandne napade, ko farme trolov zasipavajo družbena omrežja z vsebinami in odzivi, ki so videti legitimni, s čimer skušajo preobrniti javno mnenje. Poleg tega naj bi si prizadevali tudi za stare dobre vdore v ameriški sistem za glasovanje in v strežnike...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Donald Trump je tehnološkim podjetjem, ki upravljajo družbena omrežja, zagrozil z vzpostavitvijo zakonske regulacije oz. tudi kar njihovim zaprtjem. Obenem je, kot je zdaj že običajno za politike z desno usmerjenim svetovnonazorskim kompasom, družbena omrežja obtožil politične pristranskosti v škodo konservativcev in dodal, naj nemudoma spremenijo svoj način dela.

To se je zgodilo dan potem, ko je Twitter njegovo objavo o goljufanju pri volitvah po pošti označil z modrim klicajem, bralce pa pozval, naj preverijo dejstva glede vsebine tvita. Slednje, torej opremljanje predsednikovih objav z oznako o dvomu v resničnost, se doslej še ni primerilo. Trump je podobne trditve o volitvah po pošti doslej objavil že večkrat, čeprav so jih mediji za preverjanje dejstev že nekajkrat ovrgli.

Za zdaj se ni odzval še nihče od predstavnikov večjih omrežij, so pa po predsednikovih grožnjah v nadaljevanju trgovanja nekoliko upadle delnice Twitterja in Facebooka.

To seveda ni...

Slo-Tech - Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal ukaz, s katerim je obrambnemu ministrstvu naložil zakonsko vzpostavitev vesoljskih vojaških sil, ki bodo delovale v okviru vojnega letalstva, kar v praksi pomeni, da si bodo z njimi delile administrativno osebje, poveljnik vesoljskih sil pa bo vendarle dobil svoj enakovreden sedež v generalštabu. Nekako podobno, kot marinci delujejo v okviru vojne mornarice. Vesoljske sile tako ne bodo ukrojene povsem po predsednikovi zamisli, saj je ta sprva načrtoval, da bodo enakovredne drugim rodovom vojske. Donald Trump je ustanovitev pospremil z besedami,...