Slo-Tech - Kot v preostalih delih Evrope je tudi na Norveškem spodnja starostna meja za uporabo družbenih omrežij 13 let. Ponudniki ne smejo odpirati profilov mlajšim, a je v praksi to zelo težko nadzorovati, ker otroci preprosto vpišejo starejši datum rojstva in podobno. Zaradi učinkov, ki jih imajo družbena omrežja na njihov razvoj, pa so v več državah začeli razmišljati, da bo to mejo dvignili na 15 let.

Na Danskem je premierka Mette Frederiksen že maja pozvala Evropsko unijo, da bi bilo treba to mejo dvignili na 15 let. Podobnega mnenja so tudi na Norveškem, kjer si prizadevajo za enako povišanje. Tamkajšnji premier Jonas Gahr Støre dodaja, da je to težak cilj, saj nasprotovanja ne bo manjkalo, a da je zaščita mladih pred močjo algoritmov nujna. Na Norveškem sicer več kot polovica devetletnikov, 58 odstotkov 10-letnikov in 72 odstotkov 11 letnikov uporablja družbena omrežja, četudi bi morali počakati vsaj do 13. leta.

Vlada si zato prizadeva uvesti več varovalk, ki bi otežile laganje o...

Slo-Tech - Ameriško združenje psihologov je prvikrat v zgodovini izdalo smernice in priporočila za uporabo družbenih omrežij za mladostnike. Priporočila so namenjena mladostnikom, njihovim staršem, učiteljem in odločevalcem. Predsednik združenja Arthur Evans je ob tem dejal, da se kot družba srečujejo z izzivi, kaj storiti z družbenimi omrežji, zato so v priporočili zbrali najnovejša dognanja stroke, da bi z njimi pomagali staršem in odločevalcem. V priporočilih najdemo tako znanstvena dognanja kakor tudi usmeritve za ukrepanje in nasvete, kaj lahko storijo starši. Situacija je po mnenju mnogo strokovnjakov kritična, saj starši niso opremljeni z znanji, kako predstaviti družbena omrežja, kako se o njih pogovarjati in kako jih nadzorovati. Čeprav lahko družbena omrežja odigrajo pozitivno vlogo, denimo omogočajo povezanost med pandemijo ali mladim iz ranljivih skupin (izrecno omenjajo na primer LGBTQIA+) omogočijo poiskati informacije in druge mladostnike v podobnih položajih, je treba redno...

Google - Naslednji v vrsti tehnoloških velikanov, ki se je odločil skrčiti število zaposlenih, je Google. Izvršni direktor Sundar Pichai je danes sporočil, da se bodo poslovili od 12.000 zaposlenih, kar predstavlja približno šest odstotkov zaposlenih. To je podoben delež kot v nekdanjih odpuščanjih v Microsoftu in Amazonu. V ZDA so zaposlene že obvestili in bodo imeli dva meseca odpovednega roka. Odpuščali bodo tudi v drugih državah, kjer bodo postopki lahko nekoliko daljši, odvisno od lokalne zakonodaje.

Poleg dveh mesecev odpovednega roka bodo odpuščenim izplačali odpravnine v višini vsaj štirih plač in še pol plače za vsako dopolnjeno leto v podjetju. Izplačali bodo tudi neizkoriščen dopust, pripadajoče bonuse za letošnje leto in še šest mesecev zdravstvenega zavarovanja. V drugih državah bodo odpravnine in druge ugodnosti v skladu s tamkajšnjo zakonodajo, so dodali.

Google odpušča, ker se boji prihajajoče recesije. Pichai je dejal, da so v minulih letih intenzivno zaposlovali in se...

Slo-Tech - Že mnogo raziskav je skušalo ovrednotiti vpliv uporabe družbenih omrežij na mladostnike, pri čemer so se večinoma osredotočale na merljive spremembe v vedenju. V JAMA Pediatrics pa so objavili rezultate nove kohortne študije, ki je raziskovala 169 učencev šestega in sedmega razreda, uporabnikov družbenih omrežij Facebook, Instagram in Snapchat. Med 12. in 15. letom se možgani intenzivno razvijajo in preoblikujejo, zato jih je zanimalo, ali obstaja povezava med intenzivno uporabo družbenih omrežij in spremembami v možganih. Odgovor je pritrdilen.

Ugotovili so, da se pri 12-letnikih, ki iz navadne redno preverjajo svoje profile na družbenih omrežjih (tj. več kot 15-krat dnevno), možgani razvijajo malce drugače kot pri ostalih. Ob tem avtorji poudarjajo, da so opazili korelacijo, iz katere niso mogli sklepati o vzročni povezavi. Povsem možno je tudi, da so bili na družbenih omrežjih tako aktivni zaradi drugačne možganske strukture ali pa obratno. V raziskavi so dognali, da obstaja...

Twitter - V Twitterju skušajo izpiliti soočanje s širjenjem dezinformacij na svojem družbenem omrežju. Po novem bodo z namenom hitrejšega omejevanja neresnic sprožali programe, vezane na konkretne aktualne krizne dogodke, kot so vojne.

Družbena omrežja niso zgolj zbir fotografij kosil, dojenčkov in letovanj v tropskih krajih, temveč v modernih časih nosijo tudi močno negativno noto platform za bliskovito širjenje dezinformacij, kot so anticepilske laži, teorije zarot in politična propaganda. Podjetja se s problemom soočajo na različne načine, poglavitne težave pa gredo v smeri tako pomanjkanja sredstev za preverjanje množice objav, kakor tudi želje po izogibanju premočni cenzuri. Pri Twitterju so tako lansirali nov pristop v ravnanju z valovi dezinformacij, ki jih običajno sprožijo krizni dogodki, kot so vojne in naravne nesreče. Zaenkrat je program usmerjen na dogajanje okoli vojne v Ukrajini, kasneje pa ga nameravajo razširiti tudi na naravne nesreče in strelske pohode. Tako se je težko...

Slo-Tech - Twitter se je odločil prepovedati oglaševanje vsebin, ki promoviranje zanikanje podnebnih sprememb, da bi omejil širjenje teh vsebin. Nova politika ne dovoljuje oglasov, ki nasprotujejo znanstvenemu konsenzu o podnebnih spremembah in človekovi odgovornosti zanje, s čimer se bodo ti oglasi uvrstili v isto kategorijo kakor nasilje, osebni napadi in obscenosti - vse to je nedovoljeno. Twitter se sklicuje na zadnje poročilo IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change) pri Združenih narodih pri presoji, kateri oglasi kršijo pravila.

Podjetje je dejalo, da zanikanje podnebnih sprememb ne more biti monetizirano na platformi, zavajajoči oglasi pa ne bi smeli odmikati resnih razprav o podnebni krizi. Spremembo so najavili včeraj na dan Zemlje. Twitterjeva odločitev sovpada z ugotovitvami, da so družbena omrežja med večjimi razširjevalci neresnic, zavajanj in dezinformacij. Twitter je med platformami, ki se proti temu najaktivneje bori. Že lani je začel uporabnike preusmerjati na...

The Verge - Odkar ljudje čedalje več informacij prejemajo z družbenih omrežij in ne tradicionalnih medijev, algoritmi nadomeščajo urednike. Algoritmi določajo, čemu bomo sploh izpostavljeni in kaj bomo lahko videli, zato je njihovo mnogokrat nejasno delovanje problematično. Čeprav algoritmi zasledujejo interese upravljavca družbenega omrežja in ne uporabnikov, na kar pogosto pozabimo, se včasih zgodi, da ne drži niti to. Facebook je na primer v interni preiskavi ugotovil, da so zaradi napake algoritmi šest mesecev v časovnicah uporabnikom prikazovali vsebine, ki so predstavljale "tveganje za integriteto". Po domače, algoritmi so delali po svoje, ne kot je želel Facebook.

Inženirji so odstopanja opazili lanskega oktobra, ko se je v časovnicah začelo pojavljati veliko dezinformacij, proti katerim se Facebook (vsaj na načelni ravni) odločno bori. Algoritmi so za vsaj 30 odstotkov povečali vidnost in število ogledov, ki so po ugotovitvah neodvisnih preverjevalcev dejstev (fact-checkers) vsebovali...

Slo-Tech - Žvižgačica iz Facebooka Frances Haugen v pritožbi, ki jo je lani vložila pri ameriški agenciji za trg vrednostnih papirjev (SEC) in javnosti doslej ni bila dostopna, trdi, da je Facebook zavajal investitorje z izjavami, da obvladuje težave s širjenjem dezinformacij. Facebook je namerno zavajal in prikrival relevantna dejstva, s čimer je investitorjem povzročil materialno škodo, trdi Frances Haugen. Številni investitorji namreč ne želijo vlagati v podjetje, ki širjenja dezinformacij ne uspe zajeziti, zato je imelo prikrivanje tudi posledice na ceno delnic. Podjetje je v nasprotju z izjavami za javnost vedelo, da problema nima pod nadzorom.

Facebookovi zaposleni so že v začetku minulega leta vedeli, da pri iskanju po terminu podnebne spremembe na vrh zadetkov priplavajo dezinformacije. Facebookov podnebni znanstveni center, ki so ga ustanovili v boju zoper dezinformacije, je pri svojem delu neuspešen. Vsebine (nove povezave) se osvežujejo premalo pogosto, stran je nepregledna,...

Axios - Izvršni direktor Twitterja, razvpiti Jack Dorsey, je nepreklicno odstopil s položaja in bo predvidoma prihodnje leto zapustil podjetje. Nasledil ga je Parag Agrawal.

Jack Dorsey je bil v zadnjih letih eden vidnejših obrazov ameriških informacijskih velikanov. Predvsem na račun vloge, ki jo je njegovo družbeno omrežje Twitter igralo med vladavino ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je čivkanje res učinkovito izkoriščal kot ogromen megafon. Dorsey je bil sicer pred petnajstimi leti med ustanovitelji Twitterja in krajši čas tudi na mestu direktorja, a ga je uprava leta 2008 odstavila. Vrnil se je leta 2015, najprej kot vmesni, nato kot stalni CEO, ko je zamenjal Dicka Costola. Lansko leto ga je želel eden od investitorjev že zamenjati, a se je z njim sporazumel. Sedaj odhaja sam in je danes, na presenečenje mnogih, hitropotezno sestopil s položaja izvršnega direktorja ter ga po odločitvi uprave predal Paragu Agrawalu. Sam bo član uprave še do prihodnjega maja, ko se mu izteče...

Slo-Tech - Skupina raziskovalcev z različnih področij, med drugim etike, psihologije, antropologije in klimatologije, v ugledni znanstveni reviji PNAS pišejo, da bi morali družbena omrežja obravnavati kot tako resen problem kot podnebno krizo. Ugotavljajo, da je neverjetno, da človeštvo ni uporabilo vseh dosegljivih mehanizmov za brzdanje sistema, ki med drugim napaja proticepilstvo, je botroval napadu na kapitol, podžiga nestrpnost do prosilcev za azil in neti sovraštvo. Sedemnajst strokovnjakov različnih področij zagovarja ugotovitev, da je katastrofa družbenih omrežij krizna veda (crisis discipline). Tako označujemo vedo, ki terja povezovanje več različnih ved pri reševanju problema, ki resno zadeva vso človeštvo. Prvi širše znan primer je bila varstvena biologija (conservational biology), sedaj pa je podobna tudi znanost o podnebnih spremembah.

Raziskovalci poudarjajo, da je v spletnem sodelovanju lahko precej svetlih točk, denimo Wikipedija ali večja slišanost deprivilegiranih skupin. A...

The New York Times - Na Floridi so kot prvi v ZDA sprejeli zakon, ki upravljavcem družbenih omrežij omejuje načine za regulacijo vsebin na platformah. Prepovedano bo trajno blokirati politike in kandidate z družbenih omrežij, kar se je denimo zgodilo prejšnjemu ameriškemu predsedniku januarja letos. Omrežja, ki bi v prihodnosti na podoben način odstranile profile politikov in kandidatov, bodo oglobljena. Zakon je nastal kot neposredni odgovor na januarske dogodke.

Odslej bo prepovedano za več kot 14 dni onemogočiti dostop do profila vsem, ki kandidirajo za funkcije na ravni zvezne države. Globe bodo znašale do 250.000 dolarjev na dan. Zakon prav tako prepoveduje prioritiziranje vsebin, ki jih producirajo novinarske hiše določene velikosti. Razlog je domnevna cenzura članka iz New York Posta lani jeseni. Odslej bodo morala podjetja jasno definirati, kakšna pravila za umik vsebin veljajo.

Floridski republikanski guverner Ron DeSantis je dejal, da želijo s tem Floridčanom zagotoviti zaščito pred elitami...

Slo-Tech - Težko pričakovano zaslišanje direktorjev Googla, Facebooka in Twitterja pred Kongresom v četrtek ni postreglo s konkretnimi odgovori. Glavni akterji Sundar Pichai, Mark Zuckerberg in Jack Dorsey so bili v svojih odgovorih še manj oprijemljivi kot oktobra. Medtem ko so politiki želeli na vsaj nekatera vprašanja slišati jasne odgovore z da ali ne, so se direktorji izogibali jasnim odgovorom. Po petih urah predstave za javnost je bil rezultat frustrirani člani odbora, ki so se - to je treba priznati - na zaslišanje pripravili in prišli z dobrimi vprašanji, in vznevoljeni direktorji, ki pa so si oddahnili.

To je bilo prvo zaslišanje po napadu na kapitol 6. januarja letos, kar je bila tudi pomembna tema zaslišanja, saj so napad podžgale in koordinirale objave na družbenih omrežjih. Krovna tema je bila dezinformacije in ekstremizem na družbenih omrežjih. Slednja niso zgolj pasivna platforma, zvočnik, ki bi omogočil slišanje teh vsebin, temveč vsaj delno aktivno sodelujejo pri...

Slo-Tech - Facebookov podpredsednik za integriteto Guy Rosen je pred pričanjem pred Odborom za energijo in trgovino v spodnjem domu Kongresa, ki bo potekalo v četrtek, razkril nekaj številk o lažnih profilih. Dejal je, da je Facebook v zadnjem kvartalu minulega leta odstranil 1,3 milijarde lažnih profilov (ne objav!). Ti so se še posebej aktivirali v času blizu ameriških predsedniških volitev, ki so potekale lani.

Facebook ima zaposlenih 35.000 ljudi, ki se ukvarjajo z moderiranjem, to je ustavljanjem širjenja lažnih novic in dezinformacij. To je zelo širok pojem, ki sega od neresnic o covidu do drugih političnih oblik neavtentičnega obnašanja, kot to uradno imenujejo. V zadnjih treh letih so razbili 100 mrež, ki so usklajeno širile neresnice (coordinated inauthentic behaviour). Eden izmed učinkovitih načinov za ustavitev širjenja teh vsebin je prekinitev finančnih tokov, ki jih podpirajo. Ti so odvisno od angažmaja obiskovalcev, torej deljenja in klikanja, kar skušajo algoritmi zaznati....

Slo-Tech - "Gospod Dorsey, kdo za vraga vas je izvolil in vas postavil na pozicijo s katere odločate o tem, kaj lahko mediji poročajo in kaj smejo izvedeti ameriški državljani? In zakaj se ne prenehate obnašati kot volilni štab demokratov ter blokirati poglede, ki nasprotujejo vašim političnim nazorom?" Tako se je republikanski senator Ted Cruz kar nekako zdrl na Jacka Dorseya, izvršnega direktorja Twitterja, med telekonferenčnim zaslišanjem pred senatno Komisijo za trgovino. Zaslišanja, ki ga je sprožila nedavna blokada novice The New York Posta na družbenih omrežjih, sta se morala udeležiti še njegova kolega iz Facebooka in Googla, Mark Zuckerberg in Sundar Pichai.

Kljub temu, da naj bi zaslišanje po dnevnem redu potekalo na temo odgovornosti spletnih podjetij za objavljene vsebine - gre za t. i. oddelek 230 ameriškega Zakona o dostojnosti komunikacij - pa so senatorji pogosto zatavali na stranpoti in trojico spraševali tudi glede oviranja konkurence, širjenja dezinformacij glede volitev...

BBC - Mark Zuckerberg in Jack Dorsey, izvršna direktorja Facebooka in Twitterja, bosta prejela poziva na zaslišanje pred Odborom za pravosodje ameriškega senata. Tako je danes sklenila dvanajsterica republikanskih senatorjev, deset demokratskih pa je sejo obstruiralo iz protesta proti glasovanju o nominaciji Amy Coney Barrett za vrhovno sodnico.

Senatorji so zaslišanje zahtevali potem, ko sta obe družbeni omrežji domnevno cenzurirali razširjanje članka iz časnika New York Post. V njem so objavili elektronsko korespondenco in fotografije, najdene na prenosniku Hunterja Bidena, sina demokratskega kandidata za ameriškega predsednika.

Twitter se je glede blokade članka New York Posta zagovarjal, da je šlo za kršitev njihovih pravil glede objavljanja vsebin, pridobljenih s hekanjem, poleg tega so posnetki zaslona vsebovali tudi zasebne email naslove, medtem ko je Facebook objavo zadrževal toliko časa, da so njihovi zunanji sodelavci preverili resničnost vsebine. V resnici ni preveč...

The New York Times - V sredo so se na zaslišanju pred ameriškimi kongresniki v postopku preiskave tehnoloških velikanov znašli šefi Facebooka, Alphabeta, Amazona in Appla: Mark Zuckerberg, Sundar Pichai, Jeff Bezos in Tim Cook. Vprašanja so zaradi pandemije koronavirusa letela skozi telepovezave, odgovori pa niso postregli s presenečenji, saj so se zaslišani posluževali že videnega izmikanja in floskul. Kljub temu pa so kongresniki razkrili nekaj zelo zanimivih informacij.

V zadnjih letih se je politika Združenih držav vendarle zavedla, da so tamkajšnji tehnološki velikani efektivno postali monopolisti nove, digitalne dobe, s tem pa nevarni tako potrošnikom kot gospodarstvu vobče. Lanska zaslišanja, kot je bilo Zuckerbergovo o Libri (in še mnogočem) so bila še precej nerodna, saj so med drugim pokazala slabo razumumevanje digitalne tehnologije s strani kongresnikov. Za tokratno, sredino zaslišanje, se je petnajst članov Antitrustovske komisije Predstavniškega doma bolje pripravilo. Medtem ko so bili...

Axios - Ameriški predsednik Donald Trump je v četrtek podpisal izvršni ukaz, s katerim želi zmanjšati pravno zaščito, ki jo v Združenih državah uživajo družbena omrežja. Odločitev je neposredna posledica dogodka izpred nekaj dni, ko je Twitter eno od Trumpovih objav označil kot zavajajočo.

V ZDA so si internetne platforme sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja priborile pomembno pridobitev za svobodo govora: 230. člen zakona Communications Decency Act, ki določa, da internetni servisi niso neposredno kazensko odgovorni za vsebine, ki jih na njih objavljajo tretje osebe, dokler ne gre za razne skrajnosti, kot je nasilje. Tako so socialna omrežja, kot je Twitter, zavarovana pred na primer tožbami o razžalitvah v objavah, ki jih na njih puščajo uporabniki. 230. člen so imeli doslej v zobeh že mnogi, z vseh strani političnega prostora. Demokrati in strokovnjaki za dezinformacije opozarjajo, da trenutna dikcija omogoča preveč svobodno širjenje lažne propagande s škodljivimi posledicami,...