Slo-Tech - Nekateri ukrepi, čeravno uvedeni začasno, ostanejo veljavni lep čas. Facebook je pred ameriškimi predsedniškimi volitvami najprej omejil in nato onemogočil politično oglaševanje. To omejitev odpravljajo šele sedaj.

Omejitev političnega oglaševanja je na Facebooku pomenila, da ni bilo možno kupovati političnih oglasov, še vedno pa so lahko organske objave objavljali politični funkcionarji. Blokado so uvedli, ker se je obseg dezinformacij in lažnih objav tako razširil, da bi lahko vplival na legitimnost volitev, saj so bile objavljene tudi manipulacije glede način priglasitve k volitvam in ključnimi datumi. Po volitvah pa bi se lahko pojavljale neresnice o volilnih izidih, ki v ZDA običajno kapljajo še nekaj dni.

Čeprav sedaj vnovič odpirajo oglase političnim akterjem, pa to ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, Facebook bo v prihodnjih tednih preveril, kako deluje sistem oglasov in ga bo potrebi prenovil, če bodo zaznali zlorabe. Facebook je dolga leta gojil povsem...

CNet - Čeprav Wikipedia uradno nima posebnega statusa, je de facto čedalje pogosteje primarni vir informacij. Tega položaja nima po naključju, saj raziskave ugotavljajo, da je vsaj tako zanesljiva kot velike enciklopedije priznanih založnikov, vsebuje pa še vrsto drugih gesel, ki jih drugod ni. Google in YouTube pri iskanju pogosto v okvirju izpišeta vsebino z Wikipedije, ne da bi uporabniki stran sploh morali obiskati. Ali kot je dejal Ryan Merkley iz Fundacije Wikimedia: Če je napak na Wikipediji, je lahko napak povsod. Ko danes v ZDA volijo predsednika, predstavniški dom in tretjino senata, je Wikipedija pred zahtevno nalogo - ubraniti se mora dezinformacij in vandalizma.

Fundacija Wikimedia je zato za današnje volitve pripravila posebno delovno skupino, ki je sprejela ukrepe za zagotovitev integritete. V skupini so strokovnjaki z več področij: pravo, komuniciranje, varnost itd. Delovna skupina je imela več ur dolge videosestanke, kjer so preigravali različne scenarije, kako skušajo...

Slo-Tech - V ZDA predvolilna vročica narašča, kar se kaže tudi na medmrežju. Še nikoli v zgodovini splet ni bil tako pomemben medij, zato se tja zlivajo oglaševalske milijarde. Google je na YouTubu, ki sodi po razvrstitvi Alexa na drugo mesto najpopularnejših spletnih strani (za google.com), naletel na sladek problem. Oglaševalci želijo zakupiti toliko oglasnega prostora, da YouTube oglasov nima več kam postaviti. Zlasti v razklanih državah (swing states), kjer volilni rezultat odločilno vpliva na rezultate na zvezni ravni, prostora ni več, pa čeprav so se cene oglasov podvojile. YouTube vsako minuto dobi za 500 ur novih videoposnetkov, a niti to ne zadostuje - vsi pač niso relevantni za ameriške politične oglase.

V začetku leta je Google prvikrat v zgodovini beležil rahel upadel oglasnih prihodkov, a se to utegne do konca leta izravnati. Zaradi epidemije se je obisk strani močno povečal, razbeljena ameriška volilna kampanja pa je še dodatno olje za Googlov stroj. Presežno povpraševanje po...

The New York Times - Facebook je včeraj napovedal spremembo svoje politike dopustnih oglasov. Medtem ko se dolga leta niso vmešavali v vsebino oglasov, dokler ti niso kršili zakonodaje, so v zadnjih dveh leti omejili, kaj se lahko oglašuje. Pred volitvami že od lani omejijo politične oglase, kar se bo zgodilo tudi z letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Sedaj pa so se na seznamu nezaželenih oglaševalcev znašli proticepilci. Že vrsto let se na Facebooku krepijo skupine nasprotnikov cepljenja, letošnja zdravstvena situacija pa je Facebook spodbodla, da je prevzel aktivno vlogo.

Oglaševanje (plačane objave, reklame ipd.), ki trdi, da so cepljiva škodljiva, ali ljudi aktivno odvrača od cepljenja, ne bo več dovoljeno. Vodja iniciativ za zdravje v Facebooku Kang-Xing Jin je ob tem dejal, da je cilj podjetja poskrbeti, da informacije o varnosti in učinkovitosti cepiv dosežejo karseda širok krog ljudi, medtem ko oglase, ki bi z dezinformacijami škodijo javnemu zdravju, prepovedujejo. To ni edini primer...

Slo-Tech - Letošnje predsedniške volitve v ZDA bodo prelomne, ker še nikoli ni tako velik del prebivalstva in volilnih upravičencev tako velikega dela informacij dobilo z družbenih omrežij. Ta se svojega vpliva zavedajo in čeprav se že dlje časa vsaj na deklarativni ravni borijo proti lažnim novicam, ki dokazano vplivajo tudi na rezultate volitev, so letos šele letos okrepili svoja prizadevanja in začeli javno žigosati lažne objave politikov ali jih celo odstranjevati. V mesecu dni pred novembrskimi volitvami bodo svoje dejavnosti še okrepili, je Mark Zuckerberg zapisal v dolgem sporočilu za javnost.

Pojasnil je, da bo Facebook vzpodbujal odhod na volitve (v ZDA se je marsikod treba aktivno registrirati za volitve), dostop do resničnih informacij in boj proti dezinformacijam. V zadnjem tednu pred volitvami ne bodo več dovolili objavljanja novih političnih oglasov, ker ne bo dovolj časa za njihovo preverjanje. Še vedno pa bo možna objava starejših oglasov, ki so preverjanje pred tem. Vsi...

Slo-Tech - Facebook ni nikoli zares preverjal resničnost trditev v političnih (ali kakšnih drugih) oglasih, čeprav so imeli vzpostavljeno politiko oglaševanja. Toda tekom let so jo raje prilagajali, kakor da bi se zapletali v boje s politiki. Oglase so odstranjevali le v zelo omejenih primerih, ko so kršili pravila glede oglasov, ki bi vplivali na udeležbo. Letos pa utegne Facebook problem zavajajočih oglasov z neresnicami rešiti salomonsko. Prepovedali bi vse politične oglase. Facebooka to finančno ne bi prizadelo, saj v enem četrtletju s političnimi oglasi zaslužijo nekaj deset milijonov dolarjev (v zadnjem 29 milijonov), kar v primerjavi s 17 milijardami prihodkov ni opazno.

Kot piše Bloomberg, ki se sklicuje na vire blizu podjetja, Facebook premišljuje o prepovedi političnih oglasov v obdobju neposredno pred ameriškimi predsedniškimi volitvami novembra letos. Odločitev seveda še ni dokončna, saj še ni dozorela niti oblika izvedbe. Po eni strani bi s tem preprečili manipulativne objave,...

Slo-Tech - Google je najavil, da bodo v podjetju v bodoče omejili ciljano politično oglaševanje, torej tako, kjer so oglasi naslovljeni na uporabnike z določenimi političnimi vzgibi. Še vedno bo pa mogoče oglasna sporočila naslavljati po drugih atributih, denimo po starosti, spolu, območju bivanja ali pa glede na uporabnike, ki so si ogledali določeno vsebino.

Scott Spencer, vodja Googlovega oddelka za oglaševanje, je ob tem zapisal, da želijo s tem izboljšati zaupanje volivcev glede oglasov, ki jih ti ugledajo na njihovi oglaševalski platformi, zlasti v luči zadnjih razprav okoli političnega oglaševanja in pomena zaupanja v demokratične procese nasploh.

Prepoved bo že v tednu dni začela veljati v Veliki Britaniji, kjer imajo 12. decembra parlamentarne volitve, do konca leta v celotni EU, 6. januarja pa tudi drugod po svetu. Mimogrede, ciljanje uporabnikov po političnih preferencah je bilo v številnih državah prepovedano že doslej, denimo v veliki Britaniji, ne pa tudi v ZDA. Ukrep tako ne...