Slo-Tech - V Kanadi se obeta sprejetje novega zakona o spletnih novicah (Online News Act), katerega osnutek (Bill C-18) je spodnji dom parlamenta potrdil decembra lani, sedaj pa bo o njem odločal še zgornji dom. Zakon uvaja nadomestila kanadskim medijem, ki jih bodo morali plačevati spletni velikani v zameno za poobjavo njihovih vsebin na svojih platformah. Google je že novembra javno izpostavil svojo nestrinjanje z novo ureditvijo, sedaj pa je začel preizkušati protiukrepe. Kanadske medije je izbrisal s svojih platform Google News in Search.

Za zdaj gre le za preizkus, ki je prizadel približno štiri odstotke kanadskih uporabnikov Googlovih storitev. Ti ob iskanju po aktualnih dogodkih ne dobijo povezav do kanadskih medijev, temveč le do tujih, denimo ameriških. Pri tem početju Google ni edini, saj je tudi Meta (Facebook) napovedala, da bo odstranila povezave do kanadskih medijev. Kanadska vlada je dejala, da novi zakon vzpostavlja ogrodje za določitev primernega nadomestila za ustvarjalce...

Slo-Tech - Avstralski parlament je danes vendarle potrdil zakon o medijih (News Media Bargaining Code), zaradi katerega je Facebook Avstralcem onemogočil deljenje vseh povezav do novic, svetu pa povezave do avstralskih novic. Drama se je po nekaj dneh končala, saj je Facebook ponovno pripustil novice na svojo platformo. Avstralska vlada pa je nekoliko spremenila zakon, ki sedaj vsebuje dvomesečno prehodno obdobje in priznava že prej sklenjene sporazume. To so bolj kozmetični popravki, tako da je v tem primeru Avstralija večidel dobila, kar je želela. Ob tem je imela močno podporo mednarodne skupnosti, denimo EU, in celo nekaterih gigantov, kot je Microsoft.

Zakon je sedaj tudi formalno sprejet. Avstralski varuh konkurence (Australian Competition and Consumer Commission) je dejal, da je namen zakona uravnati tržno moč, ki jo imata Google in Facebook - spočetka zakona zajema le ti podjetji, a bodo seznam lahko razširili. S sprejetimi amandmaji sedaj zakon velja. Google je že pred tem sklenil...

Slo-Tech - "Drama", ki se je na tam spodaj odvijala zadnji teden dni, je končana. Facebook bo povrnil novičarske objave na svojo platformo, Avstralija pa bo malenkost popravila zakon, s katerim se je namenila pomagati domačim založnikom. Popravki tako obsegajo dvomesečno mediacijsko obdobje, v katerem imajo spletna podjetja čas, da brez prisilne vladne arbitraže sklenejo dogovor z založnikom ter da bo državni regulator pri sklepanju takih sporazumov upošteval tudi morebitne že prej sklenjene komercialne sporazume z založniki. Beri, pri oceni nadomestila mediju bo upoštevana tudi posredna korist, ki jo tak medij prejme od svojih aktivnosti na spletni platformi.

Z razpletom sta menda zadovoljni obe strani, kljub temu pa je Stephen Scheeler, nekdanji šef Facebooka za Avstralijo, priznal, da je nekoliko popustil prav Facebook. Avstralska vlada ni kazala znamenj popuščanja, podobno odločni so bili tudi izrazi podpore drugih držav. Kanada in Velika Britanija sta tako že napovedali, da bosta...

Slo-Tech - Avstralci so se zjutraj zbudili v precej prazen Facebook. Omrežje je namreč sklenilo blokirati objave povezav do novičarskih vsebin in sicer tako uporabnikom, kot tudi medijskim družbam. Nekaj časa so bile nedosegljive tudi strani povezane z vladnimi službami in celo nekaterimi storitvami za primer sile, a je šlo za napako, ki je bila pozneje odpravljena.

Ukrep je posledica sprejemanja prelomnega zakona v avstralskem parlamentu, po katerem bi morali spletni velikani medijskim založnikom začeti poravnavati določene odškodnine za objavljene vsebine. Zakon je bil danes sprejet v spodnjem domu, vse pa kaže, da ima zagotovljeno večino tudi za potrditev v senatu.

Kot je v svojem blogovskem zapisu poudaril William Easton, direktor Facebooka za Avstralijo in Novo Zelandijo, gre pri sprejetem zakonu za nerazumevanje odnosa, ki ga imajo založniki z njihovo platformo na kateri delijo svoje vsebine. Zato Facebooku ni preostalo drugega, kot prepovedati novičarske vsebine na svojih storitvah...

BBC - Avstralska vlada je včeraj v parlament poslala zakon, ki bo velika spletna podjetja prisilil v dogovor z avtorji in založniki v državi, glede plačila vsebin. Glavni tarči sta Facebook in Google, ki si po ocenah avstralske vlade med sabo razdelita kar štiri petine prihodkov od spletnega oglaševanja v deželi tam spodaj.

Zakon predvideva pogajanja med mediji ter Googlom in Facebookom, v primeru, da sami dogovora ne bi dosegli, bo odločitev v njihovem imenu sprejel arbiter, ki ga bo v ta namen imenovala vlada. Zakon prav tako ne bo veljal za novice, ki bi se pojavljale na Facebookovemu Instagramu oz. Googlovemu YouTube, obe podjetji pa bosta lahko svoja plačila znižali tudi za vrednost klikov, ki jih bosta pripeljali na spletno stran posameznega medija. V primeru, da bi podjetji dogovor kršili, zakon predvideva tudi kazni, ki lahko dosežejo tudi 6 milijonov evrov oz. 10 odstotkov njunih prihodkov na ozemlju Avstralije.

Zakon je rezultat triletnih posvetovanj in analiz, pa tudi...

Bloomberg - Boj med Avstralijo na eni strani ter Facebookom in Googlom na drugi strani glede plačila za deljenje povezav do novic se zaostruje. Minuli mesec je postalo jasno, da bo Avstralija najverjetneje postala prva država, ki bo Googlu in Facebooku zaračunala za dejstvo, da na svojih omrežjih nudita povezave do novinarskih vsebin. To daje platformam dodano vrednost, za katero ne plačujejo, meni avstralski zakonodajalec. Zakon, ki še ni sprejet, a najverjetneje bo, uvaja tudi funkcijo neodvisnega arbitra, ki bi v primeru nestrinjanja sam določil, koliko je pravično nadomestilo. Razumljivo Google in Facebook nista navdušena.

Zato je Facebook ta teden v besedni vojni izstrelil naslednjo salvo. Če bo zakonski predlog sprejet, bo podjetje na družbenih omrežjih Facebook in Instagram avstralskim uporabnikom onemogočilo deljenje povezav do novic v medijih. Campbell Brown, ki je v podjetju podpredsednik za partnerstvo z globalnimi mediji, pravi, da odločitev sprejemajo neradi, a da alternative...

Slo-Tech - Potem, ko je podjetje lani jeseni za nekaj sto tisoč ameriških uporabnikov poskusno uvedlo zavihek z novicami, letos junija pa ga je razširilo na celotne ZDA, bodo takega načina obveščanja deležne še nekatere druge države. V svojem sporočilu za javnost navajajo Veliko Britanijo, Nemčijo, Francijo, Brazilijo in Indijo. Je pa precej oddaljen rok, ko naj bi se to zgodilo in sicer v naslednjega pol do enega leta.

Facebookov pristop je zanimiv, saj je z njim uvedel tudi plačevanje novic posameznim medijskim založnikom. Plačilo naj bi za stalen dotok avtorskih tekstov znašalo tudi po nekaj milijonov ameriških dolarjev letno. Zainteresirani mediji se morajo seveda za tako partnerstvo posebej kvalificirati, pomembna sta zlasti skladnost s Facebookovimi novinarskimi standardi - ti zajemajo dosledno preverjanje dejstev, izogibanje t. i. clickbait naslovom in senzacionalističnim vsebinam ter spoštovanje avtorskih predpisov - pomembno pa je seveda, da ima medij že od prej zagotovljeno...

Slo-Tech - Kot je pojasnil avstralski finančni minister Josh Frydenberg, podjetji Alphabet in Facebook doslej nista želeli prostovoljno ugoditi pritožbam tamkajšnjih medijev po pravičnejši razdelitvi oglaševalskega denarja, zato je slikovito napovedal, da bo vlada to rešila z zakonodajo: "Jasno nam je, da gre za velik izziv, saj imamo opravka z velikimi podjetji, a po drugi strani gre za nadvse pomembne zadeve, zato smo se pripravljeni spustiti v ta boj."

Avstralski kolač spletnega oglaševanja je na leto vreden 5,3 milijarde evrov, v zadnjih petnajstih letih pa je zrasel za osemkrat. Lansko poročilo ACCC še kaže, da Google in Facebook pospravita približno tretjino denarja, namenjenega za spletno oglaševanje v Avstraliji, zaradi česar so se oblasti odločile, da je potrebno na tem področju vzpostaviti nova pravila. Obe strani so tedaj pozvali k pogajanjem in iskanju sporazumne rešitve, kar pa doslej ni rodilo rezultatov.

Nalogo pripraviti ustrezne predpise je zdaj dobil avstralski varuh...

Guardian - Danes lahko v Guardianu preberemo zanimiv intervju z Googlovim soustanoviteljem Sergeyem Brinom, v katerem je ta kot največje sovražnike in nevarnosti za odprtost in svobodo interneta izpostavil k cenzuri naravnane vlade (na le kitajske, ampak tudi ameriško s poizkusom sprejetja kontroverznih zakonov SOPA in PIPA) ter korporacije, kot sta Apple in Facebook. Brin poudarja, da je precej bolj zaskrbljen, kot je bil v preteklosti, in da je nevarnost omejevanja in krčenja svobode in odprtosti na internetu vedno večja in stvarnejša.

Po eni strani kritizira početje kitajske, pakistanske, iranske, savdskoarabske, libijske, tunizijske in drugih vlad, ki poizkušajo (in vedno bolje uspevajo) internet temeljito cenzurirati. Če si je bilo včasih neverjetno...