theguardian.com - Francoski predsednik Emmanuel Macron je razburil z izjavo, da bi lahko država med hudimi izgredi ali nemiri onemogočila dostop do družbenih omrežij, da bi zaustavila nasilje. Že dan pozneje iz vlade dežujejo pojasnila, da Macron ni govoril o izklopu interneta ali popolni blokadi družbenih omrežij, temveč naj bi razmišljal o občasni in začasni blokadi družbenih omrežij.

V torek je Macron na srečanju z več kot 250 župani dejal, da morajo pomisliti tudi na to, kako mladi ljudje uporabljajo družbena omrežja in da neke omejitve morajo obstajati. Če bi stvari ušle izpod nadzora, bi jih morali regulirati ali ugasniti. Tega naj ne bi storili nepremišljeno in nenadoma, je dodal Macron, in doslej potrebe po izklopu ni bilo, a tudi o tej možnosti bi se morali trezno pogovoriti.

Odziv kritikov je bil silovit. Francijo so primerjali s Kitajsko, Iranom ali Severno Korejo, kjer so blokade družbenih omrežij nekaj običajnega. Spet drugi so poudarjali, da gre za preusmerjanje pozornosti, da bi se...

Slo-Tech - Ameriško združenje psihologov je prvikrat v zgodovini izdalo smernice in priporočila za uporabo družbenih omrežij za mladostnike. Priporočila so namenjena mladostnikom, njihovim staršem, učiteljem in odločevalcem. Predsednik združenja Arthur Evans je ob tem dejal, da se kot družba srečujejo z izzivi, kaj storiti z družbenimi omrežji, zato so v priporočili zbrali najnovejša dognanja stroke, da bi z njimi pomagali staršem in odločevalcem. V priporočilih najdemo tako znanstvena dognanja kakor tudi usmeritve za ukrepanje in nasvete, kaj lahko storijo starši. Situacija je po mnenju mnogo strokovnjakov kritična, saj starši niso opremljeni z znanji, kako predstaviti družbena omrežja, kako se o njih pogovarjati in kako jih nadzorovati. Čeprav lahko družbena omrežja odigrajo pozitivno vlogo, denimo omogočajo povezanost med pandemijo ali mladim iz ranljivih skupin (izrecno omenjajo na primer LGBTQIA+) omogočijo poiskati informacije in druge mladostnike v podobnih položajih, je treba redno...

Slo-Tech - Že mnogo raziskav je skušalo ovrednotiti vpliv uporabe družbenih omrežij na mladostnike, pri čemer so se večinoma osredotočale na merljive spremembe v vedenju. V JAMA Pediatrics pa so objavili rezultate nove kohortne študije, ki je raziskovala 169 učencev šestega in sedmega razreda, uporabnikov družbenih omrežij Facebook, Instagram in Snapchat. Med 12. in 15. letom se možgani intenzivno razvijajo in preoblikujejo, zato jih je zanimalo, ali obstaja povezava med intenzivno uporabo družbenih omrežij in spremembami v možganih. Odgovor je pritrdilen.

Ugotovili so, da se pri 12-letnikih, ki iz navadne redno preverjajo svoje profile na družbenih omrežjih (tj. več kot 15-krat dnevno), možgani razvijajo malce drugače kot pri ostalih. Ob tem avtorji poudarjajo, da so opazili korelacijo, iz katere niso mogli sklepati o vzročni povezavi. Povsem možno je tudi, da so bili na družbenih omrežjih tako aktivni zaradi drugačne možganske strukture ali pa obratno. V raziskavi so dognali, da obstaja...

Slo-Tech - Raziskava o duševnem in čustvenem zdravju mladostnikov, ki sta jo v Veliki Britaniji izvedla pedagoški inštitut in The Prince's Trust, je med drugim pokazala, da razširjena uporaba družbenih omrežij na internetu negativno vpliva na duševno zdravje. V kvantitativnem delu raziskave so proučevali 5000 mladostnikov, ki so stari okrog 20 let in živijo v Angliji. Gre za podatke udeležencev velike kohortne študije (Millennium Cohort Study), ki že več let spremlja 19.000 mladih iz celega Združenega kraljestva, ki so bili rojeni v letih 2000-2002. Poleg tega so v fokusnih skupinah sodelovali še z otroki, starimi med 14 in 16 leti.

V raziskavi so osredotočili na analizo, kako se duševno in čustveno zdravje otrok spreminja, ko odraščajo, in kako na to vplivajo osebni, družinski, šolski in drugi okoljski dejavniki. Znano je, da se pogostnost duševnih bolezni z odraščanjem povečuje, še zlasti pri dekletih. A v odraslosti se pri ženskah ta delež stabilizira, pri moških pa se še najprej...

Technology Review - Serija novih študij, ki so prečesale doslej izvedene raziskave vpliva digitalne tehnologije na duševno zdravje otrok, je pokazala, da krivde za morebitne bolezni in motnje ni mogoče zanesljivo naprtiti povečanju časa, ki ga mladina danes nameni gledanju v zaslone.

Radi se norčujemo iz mularije, ki zasanjano zre v svoje telefone, digitalne naprave pa so po videoigrah, težkometalni glasbi in pohujšljivi literaturi postale nova zloglasna reč, nad katero starši vijejo roke. Zdravstvene organizacije, kot je WHO, so v zadnjem času izdale smernice, ki svetujejo omejitev časa, ki ga otroci in mladina prebijejo za zasloni, toda strokovnjaki ob tem vse bolj opozarjajo, da ta dejavnik sam zase ne more biti merilo za vpliv, ki ga ima moderna elektronika na človeka.

Tri študije so se ob koncu leta lotile meta-analiz doslej zbranih podatkov in njihov enotni sklep je, da časa, prebitega pred zasloni, ne moremo z gotovostjo neposredno povezati s pojavnostjo depresije, anksioznosti,...

Slo-Tech - Družbena omrežja so lahko močan katalizator, ki nagiba razpoloženja uporabnikov eno ali drugo smer, ter podpihuje obstoječa občutja. To se nanaša tudi na problem samopoškodovanja, ki se ga je Pinterest lotil odgovorno. Na današnji dan, ki je posvečen duševnemu zdravju, so pojasnili, kako se borijo proti širjenju vsebin, ki bi promovirale samopoškodovanje.

Za prepoznavanje vsebin, ki prikazujejo, opravičujejo ali vzpodbujajo samopoškodovanje, uporabljajo strojno učenje (machine learning). Umetno inteligenco so uspeli tako izuriti, da odstrani 88 odstotkov tovrstnih vsebin, pri čemer se to sedaj zgodi trikrat hitreje kot nekoč. Prav tako so s platforme odstranili 4600 ključnih besed in fraz, ki so povezane z negativnim vedenjem do sebe. Uporabnikom, ki te ključne besede iščejo, pa nudijo pomoč. V programu, ki so ga razvili z nevladnimi organizacijami National Suicide Prevention Lifeline, Vibrant Emotional Health in Samaritans, identificirajo uporabnike, ki izkazujejo vedenje ljudi v...

Slo-Tech - Da uporaba družbenih omrežij negativno vpliva na razpoloženje in duševno zdravje nasploh, smo že večkrat pisali. Nekoliko spornejši je vpliv videoiger na kognitivno kondicijo mladih in morebitna povezava z agresivnim ali drugače družbeno nezaželenim vedenjem, saj nekatere raziskave povezave niso odkrile, čeprav je pretiravanje škodljivo in znak bolezni. V raziskavi, ki je proučevala oba dejavnika, so kanadski znanstveniki odkrili, da videoigre same po sebi niso povezane z depresijo v mladih, so pa z njo močno povezana družbena omrežja. Rezultati so objavljeni v JAMA Pediatrics.

V raziskavo je bilo vključenih 3826 mladostnikov, pri katerih so proučevali povezave med časom, ki ga preživijo pred zasloni (screen time), in simptomi depresije. Sodelovalo...

Slo-Tech - V ZDA poteka obsežna longitudinalna študija, v kateri bo sodelovalo 11.874 otrok, ki so trenutno stari 9 in 10 let, med njimi kar 2.100 dvojčkov ali trojčkov. Študija ABCD (Adolescent Brain Cognitive Development) bo skozi celotno njihovo odraščanje spremljala razvoj možganov in življenje teh otrok. Analizirali bodo vplive okoljskih, družbenih, genetskih in drugih bioloških faktorjev na možgane in kognitivni razvoj otrok. Študij bodo izvajali v 21 mestih v ZDA in bo vključevala tudi različne tehnike slikanja možganov, hkrati pa bodo beležili tudi vse naštete faktorje. Podatke bodo sproti objavljali, da bodo lahko tudi drugi znanstveniki analizirali podatke in iskali dodatne korelacije.

Te dni se je končalo izbiranje...

Slo-Tech - Veliko raziskav je že nakazalo na korelacijo med uporabo družbenih omrežij in slabim počutjem, nova raziskava pa to prepričanje še podkrepljuje. Raziskovalci z Univerze v Pensilvaniji v novi številki Journal of Social and Clinical Psychology poročajo o dokazih, da uporaba družbenih omrežij ne le korelira, temveč povzroča depresijo.

Opazovali so skupino 143 študentov z univerze, ki so bili uporabniki Facebooka, Instagrama in Snapchata. Po tednu spremljanja njihovega stanja so jih razdelili v dve skupini. Prva je morala omejiti uporabo družbenih omrežij na 10 minut dnevno, druga skupina pa je lahko nadaljevala po starem. V naslednjih treh tednih so opazili statistično pomembne razlike v osamljenosti in depresivnosti. Prva...