Reuters - Thierry Breton, evropski komisar za notranji trg, je na videokonferenco povabil kakih dvajset podjetij, med njimi Apple, Amazon, Microsoft, Booking.com, Expedio, Trivago in DuckDuckGo. Evropska komisija (EK) si namreč želi slišati njihove poglede na bodoče urejanje digitalnih storitev in digitalnih trgov v EU. Dogodek je bil sprva sklican za 24. november, a so ga danes preložili na 2. december.

Kot je znano, bo nato Breton skupaj s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager 9. decembra predstavil osnutka dveh pomembnih predpisov s tega področja, Digital Services Act (DSA) in Digital Markets Act (DMA). Prvi bo po do sedaj znanih podrobnostih od velikih podjetij zahteval, da regulatorjem in raziskovalcem razkrijejo delovanje njihovih algoritmov, pa tudi zgodovino oglaševanja. DMA pa bo velikim spletnim podjetjem nalagal posebna konkurenčna pravila, denimo razkrivanje poslovnih podatkov regulatorjem in tekmecem, po drugi strani pa bo tudi strožje nadziral njihovo morebitno...

Slo-Tech - Vedno bolj ko se približuje 2. december, ko bo Evropska komisija predstavila predlog svoje digitalne strategije oz. Digital services act, več podrobnosti prihaja na plano. Evropski komisar Thierry Breton je za nemški Welt am Sonntag povedal, da bo podjetja, ki ne bodo spoštovala pravil, lahko doletela tudi popolna ali delna prepoved delovanja na enotnem trgu EU. Takega pooblastila bruseljski regulatorji trenutno nimajo.

DSA bo med drugim urejal svobodo opravljanja digitalnih storitev na trgu EU, osrednja pozornost predpisa pa bo uperjena k enakim konkurenčnim pogojem na evropskih digitalnih trgih, kjer peščica velikih spletnih platform občasno ovira enakovreden dostop manjšim konkurentom. Ta podjetja, t. i. gatekeepers, bodo pod določenimi pogoji dolžna deliti svoje poslovne podatke s konkurenti in regulatorji, predvsem pa ne bodo smela nepošteno promovirati svojih storitev in izdelkov.

Med drugimi predlaganimi ukrepi so še izrekanje denarnih kazni, izločitev s trga, prisilna...

Slo-Tech - Konec prejšnjega meseca je na medmrežje pobegnil dokument, kako naj bi Google skušal vplivati na evropske politike, da bi ti manj strogo obravnavali tehnološke velikane. V dokumentu je Google orisal dvomesečno strategijo, kako bi "odstranil potencialne ovire" za svoj poslovni model, če bi EU sprejela zakonodajo, ki bi ga strožje regulirala.

Google je načrtovala agresivno kampanjo zoper francoskega komisarja Thierryja Bretona in druge. Google bi si prizadeval za pritisk na komisarja in krhanje podpore za prihajajočo zakonodajo v Bruslju (tako imenovani Digital Services Act). Sodeč po dokumentu, si Google želi spodkopati zamisel, da DSA za Evropejce ne bo prinesel dodatnih stroškov, in vsiliti zamisel, da bo omejil potencial interneta. Google se je v tej kampanji želel povezati tudi z drugimi velikani, denimo Bookingom. Google sprva dokumenta ni komentiral in ni želel potrditi, ali je pristen.

Sedaj pa se je direktor Sundar Pichai opravičil Bretonu. Evropska komisija je sporočila,...

Financial Times - Thierry Breton, komisar EU za notranje trge je v pogovoru za Financial Times (vsebina je plačljiva, alternativni vir) povedal, da si Evropa želi novih orodij zoper velika spletna podjetja, med drugim tudi pravno podlago za njihovo prisilno razbitje na manjše dele, prisilno prodajo njihovega poslovanja v EU, v skrajnem primeru pa tudi za popolno izključitev z enotnega trga stare celine. Ti ukrepi bi prišli v poštev v primeru, ko bi dominantni tržni položaj teh podjetij ogrožal interese uporabnikov ali manjših konkurentov. Thierry je sicer v intervjuju moč teh podjetij primerjal z neobvladljivo močjo velikih bank pred finančno krizo.

V Bruslju obenem razmišljajo o sistemu ocenjevanja, s katerim spremljali obnašanje teh podjetij na trgu, med drugim glede spoštovanja davčnih predpisov in hitrosti, s katero se odzovejo na odstranjevanje nedovoljenih vsebin. Prav neodzivnost pri slednjem naj bi dobila nekakšno lestvico naraščajočih kazni, ki bi se na koncu končala s prisilno...

Slo-Tech -

Zdravstvena kriza coronavirusa se hitro spreminja tudi v vedno večjo zasebnostno grožnjo, ki bo nepovratno spremenila svet, v katerem živimo. Pod krinko skrbi za državljanke in državljane in z izgovorom bolj uspešnega boja proti virusu se namreč vedno več držav po celem svetu odloča za tak ali drugačen način zasledovanja uporabnikov mobilnih telefonov.

Če smo najprej zavijali oči nad bolj avtokratskimi državami, kjer človekove pravice in zasebnost niso ravno na višku družbenih vrednost, ki jih je vredno zagovarjati in ščititi, so se o podobnih praksah začeli pogovarjati tudi v bolj človekovim pravicam naklonjenim državam.

China mobilized its mass surveillance tools, from drones to CCTV cameras, to monitor quarantined people and track the spread of the coronavirus. (vir)

V zadnjem času opažamo, da niti Evropska unija niti Združene države Amerike niso imune na reševanje zdravstvene krize s popolnoma neprimernimi in nekoristnimi metodami sledenja uporabnikov pametnih telefonov.

...

Financial Times - Ne le v Sloveniji, povsod po Evropi je internet močno obremenjen zaradi povečane uporabe vseh tistih, ki delajo ali se kratkočasijo od doma. To predstavlja težave za trenutne kapacitete, zato je Evropska komisija pozvala ponudnike pretočnih storitev k omejitvam.

Netflix, YouTube in druščina po statistikah povzročajo levji delež prometa na internetu. Na Netflix odpade 15 odstotkov vsega globalnega prometa, na YouTube skoraj 12 odstotkov, na Amazon Prime pa štiri odstotke. Skupaj z manjšimi konkurenti porabijo več kot tretjino vse pasovne širine. Nezanemarljiv del odpade tudi na aplikacije na Facebooku, pretočne igre, PS, XBox Live itd. Vse to velja v normalnih razmerah.

Evropski komisar Thierry Breton je dejal, da morajo ponudniki pretočnih storitev in operaterji skupaj odgovorno nastopiti in poskrbeti, da bo internet deloval nemoteno. Komisija predlaga omejitve, kot so video zgolj v standardni ločljivosti (in ne HD). Komisija je namreč zaskrbljena, da infrastruktura ne bi zdržala...

Slo-Tech - Facebookov CEO Mark Zuckerberg je trenutno na mini turneji po Evropi. Že v soboto je na münchenski varnostni konferenci opozoril na nujo po zakonski regulaciji škodljivih vsebin na spletu, saj po njegovem mnenju presoje o tem, kaj šteje za svobodo govora, ni mogoče prepustiti podjetjem, kot je njegovo. Vlade je pozval, naj pri sprejemanju zakonodaj o družbenih medijih sledijo modelu, ki ga sam že nekaj časa propagira in po katerem bi nanje gledali kot na nekakšen hibrid med medijem in telekomunikacijskim podjetjem.

Danes je prispel v Bruselj, kjer se je sestal s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager, podpredsednico komisije Vero Jourovo in komisarjem za notranji trg in storitve Thierryjem Bretonom. Evropska komisija bo namreč v sredo predstavila smernice za zakonodajo, ki bi uokvirila uporabo umetne inteligence, zlasti na občutljivih področjih, kot sta zdravstvo in transport, pravičneje obdavčila velika spletna podjetja ter vzpostavila nekoliko bolj zavezujoča pravila za...

The Economist - Pred več kot 100 leti je odkritje uporabne vrednosti surovine ustvarilo dobičkonosno in hitrorastočo industrijo. Največji igralci so popolnoma nadzorovali trg in seveda je prišlo do zlorab tržnih položajev ter drugih deviacij, tudi izven gospodarstva. Zato so morali posredovati državni regulatorji.

Pred stoletjem je ta surovina bila nafta podjetja pa naftarji. Danes pa se podobna vprašanja postavljajo podatkovnim velikanom, kot so Alphabet, Facebook, Apple, Amazon in Microsoft. Podobno kot naftni tajkuni tudi ta podjetja dajejo vtis, da jih je nemogoče ustaviti. So namreč tudi najvrednejša borzna podjetja na svetu in le v letošnjem prvem četrtletju so skupaj ustvarila za več kot 25 milijard dolarjev dobička. Kar polovico vseh spletnih nakupov Američani...

Heise - Elektronska pošta je revolucionarno spremenila način komunikacije s podjetji in v podjetjih. Po eni stran omogoča, da sporočilo pošljemo v poljubnem času in prejemniku dovoljuje odgovor, ko bo imel čas, a se po drugi strani vse prevečkrat pričakuje takojšnji odgovor ne glede na čas. Ker se je odgovarjanje na elektronsko pošto vedno bolj zažiralo tudi v del dneva, ko zaposleni niso v službi, so v Volkswagnu našli zanimivo rešitev.

Vodstvo podjetja se je s sindikatom dogovorilo, da bodo strežniki prenehali pošiljati prejeto elektronsko pošto na službene pametne telefone zaposlenih pol ure po izteku delovnega časa (ob 18.15) in jo znova začeli pol ure pred pričetkom (ob 7.00; Volkswagen uporablja fleksibilni delovni čas med 7.30 in 17.45). Na ta način želijo ugoditi vedno pogostejšim pritožbam, da...