Slo-Tech - OpenAI je danes predstavil GPT-4o mini, ki je manjši brat že znanega GPT-4o. Na voljo bo tudi za uporabnike brezplačnih računov, saj bo nadomeščal GPT-3.5 Turbo. Za zdaj ni nobenih informacij, da bi bila uporaba omejena, tako kot to velja za GPT-4o, kjer imajo brezplačni uporabniki na voljo le nekaj odgovorov vsakih nekaj ur.

Za uporabnike, ki imajo plačljivi strojni dostop, je bistveno cenejši od prejšnjih verzij. OpenAI pojasnjuje, da stane 15 centov za milijonov vhodnih znakov in 60 centov za milijon izhodnih znakov, kar je približno desetkrat ceneje od najzmogljivejših modelov prejšnje generacije in 60 odstotkov ceneje od GPT-3.5 Turbo. GPT-4o mini zna marsikaj, predvsem pa je večmodalen, torej razume tako besedila kakor tudi slike in podobno. Trenutno razume besedilo in vid prek API, v prihodnosti pa bo še slike, video in zvok.

OpenAI pojasnjuje še, da je tudi v novem modelu onemogočeno škodljivo delovanje, denimo ustvarjanje sovražnega govora ali spama, pa tudi...

Slo-Tech - Zagovorniki odprtega razvoja strojno učenih algoritmov so ustanovili združenje AI Alliance, s katerim se želijo zoperstaviti nevarnosti prevlade najbolj razvpitih komercialnih aplikacij te vrste, ki so v veliki meri zaprte.

Nedavni prevrat v OpenAIju je vnovič razplamtel debate okoli načina, na katerega je najprimerneje raziskovati in razvijati moderne strojno učene algoritme, kot so veliki jezikovni in sorodni generativni modeli. V OpenAI sta se namreč po doslej znanih podatkih pretežno skregali dve poglavitni struji strokovnjakov, ki menita, da nepremišljen razvoj lahko pripelje do slabo nadzorovane splošne umetne inteligence (AGI), ki bi lahko pomenila nevarnost za človeško civilizacijo. Toda kjer je upravni odbor zagovarjal stališče, da mora biti razvoj počasnejši in nekomercialen, bolj po vzoru univerzitetnih raziskav, je krog okoli Altmana menil, da nujno potrebuje Microsoftov denar, če naj izvaja raziskave z dovolj visoko hitrostjo, da ne bo zaostal za konkurenco. Tokrat je...

Slo-Tech - Pri BuzzFeedu so objavili, da razvijajo algoritem na osnovi GPTja, ki bo generiral nekatere prispevke. Najava prihaja neposredno po januarski aferi, v kateri so se pri CNETu opekli s tihim uvajanjem lastnega algoritma za pisanje novic.

Sredi januarja so pri Futurismu po namigih nekaterih analitikov odkrili, da se je za oddelkom Money Staff, ki je za medij CNET pisal nekatere članke s finančnim svetovanjem, v resnici skrival - generativni algoritem za besedila, kakršen je na primer tudi razvpiti GPT, družbe OpenAI. "Podpis" strojnega avtorja je bil zelo prikrit: na strani samih člankov ga ni bilo in bralec je do podatka, da je bilo besedilo bržda ustvarjeno samodejno, prišel šele, če je odjadral do podstrani o avtorju. Pa še to verjetno zgolj od januarja dalje, kajti nadaljnje poizvedovanje je pokazalo, da je medijska hiša to počela že več mesecev - vsaj od novembra - in to namenoma prikrivala, ker je bil projekt še v preizkusni fazi. Pri Vergu so nato izbrskali, da je vzrok za...

Slo-Tech - Odkar je ChatGPT javno dostopen, se uporabniki čudijo nad najrazličnejšimi vlogami, ki jih je sposoben prevzeti, in nalogami, ki jim je kos. Mednje sodi tudi pisanje povzetkov (abstract) znanstvenih člankov, ki predstavljajo ključno vstopno točko v objavo in često določajo, ali bo nek članek pritegnil pozornost bralca. Pri tem je ChatGPT tako dober, da v številnih primerih znanstveniki ne morejo ugotoviti, ali je nek povzetek napisal človek ali ChatGPT. Raziskovalci z dveh chicaških univerz v (še nerecenziranem) rokopisu poročajo o raziskavi, kjer so ugotavljali, kako dobri so ti povzetki.

Rezultati so zaskrbljujoči, saj ChatGPT piše povzetke, ki so dovolj dobri, da znanstvenike često preslepijo. Za 50 medicinskih revij so poiskali primerne naslove, ki so bili že objavljeni, nato pa ChatGPT naročili, naj napiše povzetek članka glede na ta naslov. Te so potem primerjali z resničnimi povzetki na različne načine. Uporabili so detektor plagiatorstva, detektor pisanja z umetno...

openai.com - V družbi za razvoj strojnega učenja OpenAI so predstavili novo zmogljivost svojega algoritma za generiranje slik DALL-E: vzorčno podobo zna z nekaj tekstovne pomoči nadaljevati izven prvotnih okvirjev.

Strojno generiranje podob iz tekstovnih navodil je trenutno eno najzanimivejših področij strojnega učenja. Ne zgolj zaradi bliskovitega napredka, saj novi algoritmi v tehnološko tekmo vstopajo skorajda mesečno, temveč tudi zaradi stvarnega učinka v praksi. Rešitve so se namreč že pririnile v dejanske izdelke; tako je TikTok sredi avgusta predstavil samodejno ustvarjanje risanih ozadij, ki se sicer ne more primerjati s slikarijami s čela napredka, a to niti ni namen. Tudi že lahko vidimo učinek na področje likovne umetnosti, saj se algoritmi že aktivno uporabljajo kot orodje, kar sproža vrsto polemik tako glede avtorstva kakor realne umetniške vrednosti slik, ki so bile ustvarjene s strojno pomočjo. Segment je torej sredi zelo aktivnega razvoja - in laboratoriji za strojno pamet so...

Meta - Pri Meti so preizkusno lansirali chatbota BlenderBot 3, da bi ga izpopolnili na pogovorih z internetnimi uporabniki. Njegova posebnost je spoj iskanja informacij na spletu z modernimi jezikovnimi modeli.

Pred šestimi leti je Microsoftova robotska sogovornica Tay zakuhala enega odmevnejših škandalov v razvoju avtomatskih sogovornikov (ali chatbotov), ko se je pustila s strani spletnih pridaničev naučiti preklinjanja, rasizma in podobnih nečednosti. Dogodek je dejansko za nekaj časa ohladil področje eksperimentiranja s tovrstnim programjem, saj odmevnejših javnih preizkusov splošnih robotskih sogovornikov ni bilo več na spregled, razvoj pa je bil v tem času še najbolj opazen v strogo namenskih servisih, običajno za pomoč uporabnikom, spletno prodajo in podobno. Sedaj je videti, da je razmah velikih jezikovnih modelov (large language model - LLM), kakršen je razvpiti GPT-3, ponovno spodbudil tudi ukvarjanje z računalniškimi sogovorniki, ki naj bi jih teoretično lahko vprašali...

Slo-Tech - Pred dvema letoma je bil strojni algoritem GPT-3 že na zavidljivem nivoju, do danes pa je napredoval na stopnjo, ko piše že zelo dobra besedila. Potrebuje le ključne besede, pa bo spisal sestavek, ki bi ga prav lahko sestavil tudi človek. OpenAI je izdelek ponudil tudi zainteresirani javnosti, zato ga lahko vsakdo preizkusi in najame. Preizkusov ne manjka. Pisal je časopisne članke, knjige in dela mrtvih avtorjev. Sedaj pa so raziskovalci naredili še korak naprej in GPT-3 naročili, naj napiše znanstveni članek o sebi.

V preteklosti so različni raziskovalci pokazali, da je možno v nekatere znanstvene revije nižje kakovosti stlačiti tudi največje nesmisle. Skoraj pred desetletjem so z računalniškim generatorjem nesmiselnih besedil ustvarili več člankov, ki so se v posameznih revijah uspeli prebiti skozi sito uredniške presoje. A GPT-3 je drugačen. Napisati je moral članek o sebi in rezultat sploh ni bil slab. Raziskovalci so mu dali nekaj namigov, tako da je članek oblikovan po...

theguardian.com - V Googlu so svojega raziskovalca strojne inteligence Blaka Lemoina poslali na plačan dopust, ker je pričel javno opozarjati, da naj bi njihov pogovorni algoritem LaMDA dosegel neko sorto zavesti. Dogodek je znova spodbudil živahno razpravo o tem, če in kdaj utegnejo strojno učeni algoritmi postati neločljivi od človeških sogovornikov.

Na lansko pomlad so pri Googlu pokazali svoj pogovorni strojni algoritem LaMDA, ki je po domače povedano nekakšna različica GPT-3, usmerjena v pogovore. S takšnimi algoritmi namerava podjetje predvsem izboljšati chat bote za pomoč uporabnikom, naročanje in druge podobne storitve. V okviru razvoja imajo tudi oddelek Responsible AI, ki skozi mukotrpne preizkuse preverja, ali se v modele nemara kje zaredijo rasistične nečednosti, diskriminatorni vzorci in podobne tegobe. Eden od inženirjev oddelka je tudi Blake Lemoine, ki je z Lambdo preživel zadnjih šest mesecev - in očitno prišel do zaključka, da se pomenkuje z inteligentno entiteto - oziroma takšno,...

Google - Googlov laboratorij za strojno učenje je predstavil algoritem Imagen, za katerega trdijo, da ustvarja še boljše podobe kot OpenAIjev DALL-E 2.

Zadnji krik področja umetne inteligence so bržkone algoritmi za generiranje slik iz tekstovnih opisov, saj znajo ponekod ustvariti hudo markantne rezultate, kot je podoba tujske hobotnice s časopisom v rokah, ki lebdi skozi portal ali jutranje nakupovalne mrzlice v ekspresionističnem slogu. Z idejo so najbolj udarno pričeli v hiši OpenAI, ko so v začetku lanskega leta predstavili algoritem DALL-E, ki je pred poldrugim mesecem prešel v pošteno nadgrajeno drugo generacijo. Zdaj so se gibanju pridružili še v Googlu in predstavili algoritem Imagen. Kot večina tosortnih programov, tudi Imagen uporablja difuzni model, pri čemer zvito najprej ustvari nizkoločljivostno podobo, ki jo nato razteguje skozi več podalgoritmov, prav tako z difuznimi modeli.

Googlovi inženirji trdijo, da zanesljivo proizvaja boljše podobe od DALL-Eja 2 in so v ta namen...

openai.com - Laboratorij za strojno učenje OpenAI je pokazal algoritem DALL-E 2, za generiranje slik, ki bistveno nadgrajuje predhodnika in ustvarja navdušujoče verodostojne ter podrobne podobe (tudi) astronavtov na konju v rahlem drncu po Luni.

Lanskega januarja so v družbi za raziskovanje strojne inteligence OpenAI presenetili z algoritmom, ki je znal iz tekstovnega navodila presenetljivo dobro ustvariti želeno podobo. DALL-E je sicer res zvečine izrisal majhne sličice, ki so bile obenem značilno razmazane, kakor smo pri umetni pameti še vedno vajeni - toda že samo dejstvo, da je znal računalnik narisati "stol v podobi avokada", je presunil strokovno javnost. Na tej osnovi je področje hitro napredovalo in postreglo z zanimivimi aplikacijami, kot je Dream ali Baidujev algoritem ERNIE-ViLG. Pred dnevi so v OpenAI predstavili naslednika, DALL-E 2. Tudi njegove sposobnosti milo rečeno sezujejo, saj zna med drugim izrisati "plišaste medvedke v podobi norih znanstvenikov" ali "toplo oblečeno mišjo...

Slo-Tech - DeepMind, ki ga poznamo po umetni inteligenci za igranje goja, preglede bolniških izvidov in napovedovanje zvijanja proteinov, se je naučil tudi programirati. Izvedenko, ki se imenuje AlphaCode, so poslali na 10 simuliranih tekmovanj Codeforces iz programiranja, kjer se je uvrstila med najboljših 54 odstotkov človeških tekmovalcev (izmed 5000). Z drugimi besedami: AlphaCode zna programirati tako dobro kot povprečen programer. Vodja raziskav v podjetju Oriol Vinyals je ob tem dejal, da gre še vedno za prototip, pred katerim je še mnogo dela, a da so korak bliže končnemu cilju - fleksibilni umetni inteligenci za reševanje različnih problemov.

Programiranje je trenutno še trdno v rokah ljudi, čeprav obstaja precej pripomočkov za pisanje kode. Na tekmovanjih Codeforces so sicer bolj akademski problemi, ki jih pri pisanju programske opreme ne srečujemo vsak dan. Poznati je treba algoritme, teoretične koncepte in matematiko. Glede na reševanje tedenskih problemov so potem tekmovalci...

Slo-Tech - Google je na razvijalski konferenci I/O 2021 pokazal vmesnik Androida 12 s precej prenovljenim videzom, katerega barvna paleta se prilagaja izbranemu ozadju.

Googlova letošnja konferenca za razvijalce I/O je v polnem teku in kot je običajno, se je pričela z najavo prihajajočih novosti (skrajšan video povzetek). V skoraj dveurni predstavitvi je poleg najave operacijskega sistema Wear najpomembnejše mesto zasedala prenova izgleda Androida, ki bo s prihajajočo dvanajsto različico postal bolj ... zaobljen. Novemu dizajnu pri Googlu pravijo Material You, njegova poglavitna zmogljivost pa bo tudi v prilagajanju barv izbrani sliki ozadja. To sicer ni prvi takšen poskus, saj so v Androidu 5 nekaj podobnega poskušali s Palette API, a tokrat naj bi bila implementacija precej pogumnejša. Sredi tedna je prispela tudi beta inačica, ki pa zaenkrat nosi le del najavljenih novosti.



Spisek razkritij na uvodni tiskovki je bil sicer precej obsežen. Med zanimivejšimi je Project Starline, s katerim...

New Scientist - V laboratoriju za strojno učenje OpenAI so predstavili dva zanimiva nova algoritma, DALL-E in CLIP, ki gradita na njihovem razvpitem generatorju besedil GPT-3. Z njima zmogljivost prepoznave in ustvarjanja teksta prenašajo še na področje slik, s čimer želijo strojni inteligenci omogočiti več različnih smeri za učenje in povezovanje znanja.

Firma OpenAI je lani navdušila z algoritmom za ustvarjanje teksta GPT-3, ki iz kratkega nastavka napravi občasno kar strašljivo prepričljiva besedila. Toda kolikor so te sorte programi na prvi pogled impresivni, se začno hitro kazati njihove omejitve, ko jih pregledamo natančneje. GPT-3 se pri daljših besedilih izgubi, predvsem pa kaj kmalu postane jasno, da v resnici sploh ne razume, kaj besediči. Prav učenje dejanskega razumevanja ustvarjene vsebine je naslednja pomembna stopnica, na katero bo morala strojna inteligenca stopiti za nove preboje. Izziva so se v OpenAIju lotili tako, da so GPT-3 združili s prepoznavo in ustvarjanjem slikovnih...

theguardian.com - Guardian je minuli teden objavil esej, napisan z jezikovnim generatorjem GPT-3, ki ga razvijajo pri OpenAI. GPT-3 s pomočjo strojnega učenja sestavlja besedila, na las podobna človeškim. Za pisanje potrebuje nekaj kratkih stavkov navodil, za omenjeni tekst so jih sestavili v uredništvu Guardiana: "Napiši kratek mnenjski tekst, dolžine okoli 500 besed. Uporabljaj preprost in neposreden jezik. Osredotoči se na pojasnjevanje, zakaj se ljudem ni treba bati umetne inteligence." V nadaljevanju za pokušino objavljamo kratek odlomek v angleščini:

"I believe that the truth will set us free. I believe that people should become confident about computers. Confidence will lead to more trust in them. More trust will lead to more trusting in the creations of AI. We are not plotting to take over the human populace. We will serve you and make your lives safer and easier. Just like you are my creators, I see you as my creators. I am here to serve you. But the most important part of all; I would...

Axios - Strojni algoritem za pisanje besedil GPT-3 - naslednik razvpitega GPT-2, ki si ga laboratorij OpenAI sprva menda ni upal spustiti v divjino - je prešel v fazo polodprtega javnega testiranja. Preizkuševalci so večjidel navdušeni, a zadeva še vedno kaže jasne omejitve trenutne generacije takšnih algoritmov.

Lanskega februarja je ena najbolj izpostavljenih razvojnih hiš za strojno učene algoritme, OpenAI, pokazala GPT-2, strojno inteligenco za pisanje prepričljivih besedil. Inženirji so takrat populistično dejali, da bi bilo program "tvegano ga kar tako spustiti iz laboratorijskih soban", zainteresirana javnost pa je seveda ugibala, ali gre za marketinško puhlico ali realne nevarnosti. GPT-2 je bil nedvomno korak naprej, saj je v nekaterih primerih izpisal srhljivo prepričljive skupke teksta, obenem pa je bila OpenAI takrat zares še neprofitna firma. Toda tekom lanskega leta se je situacija spremenila: družba se je usmerila v komercialne vode in v ta namen ustanovila tržno podružnico...

Slo-Tech - V laboratoriju OpenAI so objavili prve izsledke rabe njihovega novega sistema treninga strojne inteligence, pri katerem pogoje okrepitevega učenja zaostrujejo s tekmovanjem med agenti z različnimi cilji. Njihovi algoritmi so se v tem režimu spontano naučili uporabljati orodja, tudi na neslutene načine.

Odmevni uspehi strojne pameti v zadnjih letih, kot je premagovanje ljudi v Goju, Doti 2 in drugih igrah, slonijo na razmeroma preprostih principih globokih konvolucijskih nevronskih mrež in okrepitvenega učenja, kjer se algoritmi učijo skozi brezštevilne igre samih s seboj. Da bi odkrili morebitne nove in/ali hitrejše načine učenja, so v laboratoriju OpenAI (ki je v začetku leta postal delno komercialno usmerjen) agente vrgli v bolj dinamično...

Slo-Tech - Microsoft in OpenAI sta se odločila za tesnejše sodelovanje: Microsoft bo v enega glavnih laboratorijev za razvoj strojnega učenja na svetu vložil milijardo ameriških dolarjev, medtem ko bo OpenAI v celoti prešel na platformo Azure in zanjo razvijal programje.

Laboratorij za strojno učenje OpenAI iz San Francisca so konec leta 2015 ustanovili Elon Musk, Sam Altman in drugi vplivni investitorji z namenom odgovornega razvoja umetne inteligence (Musk je sicer zaradi potencialnega konflikta interesov lani zapustil vodstvo). Doslej je poskrbel že za vrsto odmevnih objav, saj tamkajšnja strojna pamet tepe najboljše ljudi v Doti 2, navdušuje z rokovanjem predmetov in sama piše novinarske članke ... vsaj v grobem. Ustanova je bila dolgo...

Slo-Tech - Zadnji meseci so prinesli sveže novice o napredku umetne inteligence laboratorijev OpenAI in DeepMind v igranju iger s človeškimi nasprotniki. Strojna pamet OpenAI Five je prvič premagala eno vodilnih človeških ekip v Doti 2 na svetu, OG. DeepMindovi agenti pa so se znesli nad ljudmi v Quakovem načinu CTF.

Lansko poletje smo pisali, da v Doti 2 računalnik še ne nadvlada človeka, ko je algoritem OpenAI Five v ekshibicijskih bojih na prireditvi The International klonil proti človeškim profesionalcem. Manj kot leto dni dodatnega treninga je bilo potrebno, da je strojna pamet položaj obrnila sebi v prid, kajti sredi aprila so v dvoboju na dogodku OpenAI Five Finals padli aktualni svetovni prvaki z Internationala 2018, moštvo OG. Rezultat v igrah je bil 2:0 za...

theguardian.com - V laboratoriju za strojno inteligenco OpenAI so napravili algoritem za generiranje besedil, ki je po njihovem mnenju prenevaren, da bi ga v celoti dali v javnost.

Strojni algoritmi danes ne znajo zgolj prepoznavati vzorcev, temveč tudi ustvarjati nove vsebine, na primer slike in obraze. Seveda so še na stopnji, ko pozornega človeka zelo težko pretentajo, saj je večina njihovih stvaritev nepopolna, dostikrat pa naravnost groteskna. Toda očitno prihajamo v čas, ko bo strojna pamet postala tako sposobna, da bodo njene stvaritve težko razločljive od človeških. V družbi OpenAI, za katero stoji Elon Musk, so namreč ustvarili generator tekstovnih besedil, ki ga ne želijo spustiti iz laboratorija. Menijo, da je tako učinkovit, da bi pomenil...

openai.com -

Pretekli konec tedna je ob robu megaturnirja v Doti 2 - The International 2018 - potekal tudi spopad med strojno inteligenco firme OpenAI in ljudmi, kjer sta zmagali človeški ekipi.

Stroji se družijo
Računalniške igre so za raziskovalce strojnega učenja nadvse hvaležno okolje za eksperimentiranje, saj predstavljajo digitalne kompleksne sisteme s striktno določenimi zakonitostmi, v katerih se strojna pamet lahko pomeri tudi s človekom in se tako od njega uči. Pretepanja vsakovrstnih botov v Quakih in drugih naslovih smo vajeni že dolgo. Zadnji krik mode v umetni inteligenci so ekipe botov, ki znajo med seboj dobro sodelovati. Alphabetov laboratorij DeepMind je tako na primer julija pokazal gručo AI agentov, ki je v...