Reuters - Evropski poslanci so se na zasedanju v četrtek dogovorili o kompromisnem predlogu novega zakona o umetni inteligenci (AI Act), ki ga pripravlja Evropska komisija. O besedilu osnutka so se dogovorili poročevalci, naslednji korak pa bo glasovanje na pristojnem odboru 11. maja. Če bo predlog dobil podporo, bi ga lahko parlament na plenarni seji potrdil že junija, nato pa bo sledilo še dogovarjanje s Svetom, torej predstavniki držav članic.

V Evropski komisiji si za oblikovanje in sprejem zakona o umetni inteligenci prizadevajo že od leta 2020. Aprila 2021 so predstavili prvi osnutek, do danes pa je doživel še nekaj predelav. Gre za prvo in najbolj obsežno regulacijo umetne inteligence na svetu, ki bo uvedla številne varovalke in transparentnost pri razvoju in uporabi. Od začetka postopka do danes so vzniknili še veliki jezikovni modeli, kakršen je ChatGPT, in generativna umetna inteligenca na drugih področjih, denimo Midjourney za ustvarjanje slik. Najnovejši popravki osnutka...

Slo-Tech - Evropska unija in ZDA sta v petek najavili dogovor o sodelovanju pri razvoju umetne inteligence. Sodelovali bosta na področjih izrednih vremenskih dogodkov in podnebnih napovedi, upravljanja odziva na izredne dogodke, izboljšanja zdravstva, optimizacije električnega omrežja ter kmetijstva. To bo prvi večji dogovor med ZDA in Evropo o področju umetne inteligence, ki jo želi Evropska unija resneje regulirati.

Evropski svet je že decembra lani sprejel tudi osnutek uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci, s katero želijo urediti, regulirati in na nekaterih področjih tudi omejiti umetno inteligenco. Evropski parlament bo o uredbi glasoval marca letos, veljati pa bo verjetno začela prihodnje leto, čemur bo sledilo 18-mesečno prehodno obdobje. Pripravlja se tudi direktiva o odgovornosti, ki bo opredeljevala odgovornost in zavarovanja za morebitno škodo, ki bi nastala zaradi uporabe umetne inteligence.

Dogovor z ZDA o skupnem razvoju bo predvsem olajšal sodelovanje...

Slo-Tech - Ena opaznih nevšečnosti med videoklici je gledanje mimo sogovornika, saj sodelujoči večinoma zrejo v svoje zaslone in ne v kamere. Rezultat so sogovorniki, ki navidezno gledajo mimo drug drugega. To je problem, ki ga lahko reši umetna inteligenca, v kar je Nvidia vpregla novo funkcijo Eye Contact v okviru Nvidia Broadcast 1.4.

Če jo vključimo, bo umetna inteligenca analizirala sliko in oči popravila tako, da bo človek gledal v kamero. Uporabe so mnogotere. Nvidia na primer navaja, da je to primerno za ljudi, ki želijo brati napisano besedilo z lista ali zaslona in se pri tem posneti. Prav tako je primerna za posnete javne nastope. Nekaj podobnega ima tudi Apple z imenom Eye Contact ter Microsoftov Windows 11.

Iz prvih posnetkov je videti, da tehnologija deluje solidno, za prave sodbe pa bo treba počakati na praktične poizkuse. Proizvajalec obljublja, da tehnologija zadene celo barvo oči in da ne pretirava. Če pogledamo res daleč stran, potem neha popravljati pogled in nam dovoli,...

Slo-Tech - Še v začetku tega leta je ameriški Urad za avtorske pravice (US Copyright Office) zavračal registracijo del, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, ker ji manjka ključna sestavina za zaščito: človeško avtorstvo. To ne pomeni, da mora biti človek edini avtor, mora pa biti njegov prispevek bistven. Povedano drugače: umetna inteligenca ne more biti nosilec avtorske pravice, to je lahko le človek (spomnimo se na opice).

Vsakršna stvaritev umetne inteligence torej ni a priori izključena, mora pa človek dokazati, kako je sodeloval in zakaj brez njega izdelka ne bi bilo. Ločnica ni enostavna, nedorečenosti pa je še toliko, da tudi Getty Images ne dovoljuje vsebin, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, ker ne vedo, kako jih obravnavati.

Umetnik Kris Kashtanova je te dni uspel to dokazati. Urad za avtorske pravice je odobril registracijo stripa Zarya of the Dawn, ki ga je bil Kashtanova ustvaril z orodjem Midjourney. To je komercialno dostopno orodje za ustvarjanje slik. Pri tem je...

Slo-Tech - Sistemi za prepoznavanje govora so v zadnjih letih postali že zelo zmogljivi, tako da jih je možno uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. K temu sta pripomogla povečanje korpusa za trening in razvoj metod za strojno učenje. Pet največjih razvijalcev teh sistemov je Amazon, Apple, Google, IBM in Microsoft. Raziskovalci s Stanforda so preverili, kako dobro ti sistemi razpoznavajo govorjeno besedo, in ugotovili, da obstajajo pomembne razlike med rasami (članek v PNAS).

Vseh pet sistemov je dobilo 19,8 ur posnetega materiala, ki je vključeval 42 belih govorcev in 73 temnopoltih. Govorili so z lokalnimi mestnimi govoricami petih mest v ZDA: Princeville (ruralno, večinoma temnopolto prebivalstvo), Rochester (srednje veliko mesto v državi New York), Washington DC, Sacramento (kalifornijska prestolnica) in Humboldt County (ruralno, večinoma belo prebivalstvo). Na koncu so uporabili 2141 izrezkov, ki so v povprečju trajali 17 sekund. Od teh je bilo 44 odstotkov moških, povprečna starost...

Slo-Tech -

Lansko leto je avstrijska nevladna organizacija AlgorithmWatch razkrila, da slovenska policija od leta 2014 uporablja tehnologije za prepoznavanje obrazov. Slovenija tako sledi trendom na področju nadzornih tehnologij in umetne inteligence, ki ji pomaga pri tem delu. Primer še zdaleč ni končan, saj se je vmes izkazalo, da je bil projekt financiran z evropskimi sredstvi, ki niso bila pravilno porabljena. Več si lahko preberete na spletišču projekta Etičen IT.

V Ljubljano v četrtek, 26.3.2020 v ZRC SAZU na Novi trg 2 prihaja vodja organizacije AlgorithmWatch, Matthias Spielkamp, ki bo predaval na dogodku "Algorithms and us" v organizaciji zavoda Državljan D. AlgorithmWatch se ukvarja z analizo in spremljanjem razvijanja in implementacije algoritmov v procese odločanja in druga področja javnega življenja v naši družbi.

Po predavanju bo sledila okrogla miza na temo algoritmov v naši družbi, na kateri sodelujejo:

• Pika Šarf, Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti
  
...

Ars Technica - Največja konferenca o strojnem učenju na svetu, NeurIPS, je letos minila v znamenju vse večjega zavedanja o kritičnih omejitvah globokih nevronskih mrež in iskanju načinov, kako bi ovire prešli.

Globoko učenje - se pravi, raba globokih nevronskih mrež - si je v zadnjem desetletju praktično podredilo področje strojne inteligence. Dalo nam je algoritme, ki premagujejo ljudi v strateških igrah, prepoznavajo obraze, diagnosticirajo bolezni in vozijo avtomobile ... dokler cesta ni preveč luknjasta, mokra in polna nepredvidljivih kolesarjev. Prav ta zadnji primer pa že kaže, kako omejen je pravzaprav ta pristop, saj se avtonomna vozila kar ne morejo izviti iz primeža eksperimentalnih faz, pa čeprav naj bi bila že nekaj časa tik za ovinkom. Kdor redno bere našo stran, zna našteti šibke točke globokega učenja na izust: občutljivost na šum; ogromne baze podatkov, potrebne za učenje; pristranskost in pa katastrofično pozabljanje, se pravi neučinkovitost izven zelo ozko zastavljenih...

Slo-Tech - Na generalni konferenci Unesca v Parizu so potrdili predlog Slovenije, po katerem bo v Ljubljani v začetku prihodnjega leta nastal mednarodni administrativno-raziskovalni center za področje strojnega učenja pod okriljem te organizacije.

Slovensko Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je lanskega maja Organizaciji Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO predlagalo ustanovitev mednarodnega centra za področje umetne inteligence v Sloveniji. Predlog je naletel na pozitiven odziv, zato ga je ministrstvo v preteklem letu oblikovalo podrobneje in predvidelo, da bo center v začetni fazi zaživel v okviru Inštituta Jožef Stefan Ljubljani. Sedaj so na 40. generalni konferenci organizacije predlog tudi soglasno sprejeli. Do ustanovitve naj bi prišlo v začetku prihodnjega leta: najprej bo februarja ali marca podpisan sporazum med ministrstvom in Unescom, sledil bo dejanski nastanek centra.

Institucija bo imela uradno ime International Research Centre on...

Slo-Tech - Ljubljana, 22. november 2019 - "Ko gre za razvoj in uporabo umetne inteligence, je zaupanje javnosti in spoštovanje etičnih načel ključno". Tako so ugotavljali sodelujoči na mednarodni delavnici in okrogli mizi Soobstoj z umetno inteligenco: vizija družbe 5.0*, ki se je v organizaciji Zavoda 14 in Evropskega liberalnega foruma (ELF), 21.11., odvijala v prostorih Poligona v Ljubljani. Dogodek z mednarodno udeležbo strokovnjakov se je začel z delavnicama, ki sta se osredotočili na vprašanje soobstoja človeka in umetne inteligence (UI) ter na regulacijo UI. Nadaljeval pa z okroglo mizo, kjer so se govorci dotaknili tem, kot so prihodnost razvoja algoritmov, UI, kibernetike, kognitivnih sistemov in kibernetske varnosti, predvsem iz etično-socialnega vidika.

Po mnenju govorcev je strah pred UI odveč, če bo družba znala vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali optimalno, a varno rabo tehnologij prihodnosti.

Direktor Zavoda 14 dr. Aleksander Aristovnik je uvodoma izpostavil, "kot v...

Slo-Tech - Zavod 14 organizira 21. novembra v ljubljanskem Poligonu mednarodno delavnico in okroglo mizo "Soobstoj z umetno inteligenco: vizija Družbe 5.0". Z uglednimi strokovnjaki, govorci in zainteresiranim občinstvom bodo tokrat iskali konkretne rešitve o prihodnosti razvoja algoritmov, umetne inteligence, kibernetike, kognitivnih sistemov in kibernetske varnosti, tudi iz socialno-etičnega vidika, nagovorili kakšna bi morala biti vloga EU na področju umetne inteligence z namenom, da bi dosegli cilj največ koristi za oblikovalce politike, gospodarstvo EU, državljane in družbo na splošno.



Program omizja
17.00 – 17.10 Pozdravni nagovor
dr. Aleksander Aristovnik | Direktor, Zavod 14
Goran Neralić | Član upravnega odbora ELF
Zdravko Počivalšek | Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo
17.10 – 17.30 Predstavitev sklepov delavnice na temo sobivanja z umetno inteligenco
dr. Aljaž Košmerlj | IJS |strokovnjak na področju umetne inteligence
17:30 – 19:30 Panel: Sobivanje z umetno...

The Verge - Najvišje vodstvo Microsofta, med njimi tudi izvršni direktor Satya Nadella, je prejelo odprto pismo skupine zaposlenih. V njem slednji zahtevajo odstop od pogodbe z ameriško vojsko, po kateri bi ji Microsoft dobavil vojaško različico Hololens, imenovano Integrated Visual Augmentation System oz. IVAS. Pogodba je vredna 487 milijonov ameriških dolarjev, vojska pa bi v zameno prejela 100.000 naglavnih kompletov za obogateno resničnost. Pentagon je posel v času sklenitve pogodbe opisal kot način "za povečanje smrtonosnosti, saj bodo lahko zaradi boljšega zaznavanja in odločanja napadli prej, preden to lahko napravi nasprotnik."

Zaposleni so še zapisali, da so ogorčeni, ker bo nekdo orodja, ki so jih izdelali, uporabil za bolj učinkovito ubijanje. Kot pravijo,...

Slo-Tech - Umetna inteligenca se v raziskavah približuje medicini in psihologiji, kar je precej slabše, kot se sliši. V zadnjem času ima znanost čedalje večji problem s ponovljivostjo rezultatov, medicina in psihologija pa pri tem prednjačita.

Pričakovali bi, da so rezultati znanstvenih raziskav v specializiranih revijah tako natančno popisani, da jih lahko kadarkoli ponovimo in pridemo do istih zaključkov. Žal je resnica bistveno drugačna. Na vsakem področju se najdejo raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti; na nekaterih področjih pa jih je nadpovprečno veliko. Pri tem ne gre nujno za ponarejanje, goljufanje ali namerno izbiranje pozitivnih rezultatov, temveč pogosto za površno izvedbo, nepopoln opis, slabo dokumentacijo itd. Problema se zavedajo tako...

Slo-Tech - V sredo so na okrogli mizi Izzivi Slovenije 2020 v organizaciji Zavoda 14 gostje razpravljali o pomenu, razvoju in ureditvi blockchaina v sodobni družbi. Govorci so se večinoma strinjali s tem, da ta tehnologija za Slovenijo predstavlja velik potencial, pa tudi mnogo izzivov.

Častni gost dogodka predsednik vlade dr. Miro Cerar je v uvodnem nagovoru za slovensko blockchain skupnost podal zelo pomembno sporočilo, da si želi Vlada Slovenijo pozicionirati kot najbolj prepoznavno blockchain destinacijo v EU. V ta namen so v sodelovanju s Slovensko digitalno koalicijo na ministrstvu za javno upravo tako oblikovali Blockchain Think Tank, ki povezuje vse deležnike.



Častna gostja dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za...

Slo-Tech - Ljudje so danes z odprtimi rokami sprejeli udobje tehnologije ne da bi zares razumeli, kako ta deluje ter kakšen abnormalen potencial kopičenja podatkov imajo naše naprave, katere praktično vedo, kdo smo, kje smo in kaj počnemo (ter še na tisoče drugih zadev). To dosežejo s pomočjo "pametnih" ter vedno bolj kompleksnih algoritmov, ki lahko v delčku sekunde najdejo, sortirajo, določijo, kontrolirajo in ukrepajo na podlagi množice podatkov, da nam tako pomagajo pri vsakdanjih življenjskih opravilih; v nasprotnem primeru bi se ljudje najbrž izgubili v preobilici informacij.

Za večino ljudi...