Konvencijo so sprejeli na rednem letnem srečanju zunanjih ministrov članic, ki je potekalo v Strasbourgu. Generalna sekretarka Marija Pejčinović je ob tem dejala, da gre za prvo tovrstno konvencijo, ki skrbi za spoštovanje človekovih pravic tudi z umetno inteligenco. Gre za rezultat dvoletnih prizadevanj in usklajevanj, ki jih je vodil Odbor za umetno inteligenco (CAI). V postopku je sodelovalo 46 članic Sveta Evrope, Evropska unija in 11 tretjih držav (Argentina, Avstralija, Kanada, Kostarika, Izrael, Japonska, Mehika, Peru, Vatikan in ZDA), vključeni pa so bili tudi deležniki iz zasebnega sektorja, akademskega sveta in nevladnih organizacij.
Zato dogovor pokriva uporabo umetne inteligence tako v zasebnem sektorju kakor v javnem sektorju. Posamezne države lahko neposredno upoštevajo vse določbe kot zavezujoče ali pa izvedejo druge ukrepe za prenos v pravni red, pri čemer jih zavezujejo mednarodne obveznosti. Vsaka država podpisnica mora sprejeti lastne nadzorne mehanizme za zagotavljanje spoštovanja dogovora.
Izjema je uporaba za nacionalno varnost in obrambne naloge, raziskave in razvoj, če se izvajajo v skladu s spoštovanjem človekih pravic.
