Bloomberg - Kot smo nazadnje spoznali ob lanskem fiasku z izgubljenimi disketami, je na Japonskem pomemben del poslovanja v elektronski obliki obtičal na disketah, zgoščenkah in podobnih medijih. Ni redko, da morajo podjetja oddajati zahtevano dokumentacijo na fizičnih nosilcih, kar pa želi ministrstvo za digitalne zadeve naposled spremeniti. Japonska ima namreč skoraj dva tisoč obrazcev, ki jih je treba oddati na fizičnih nosilcih. Šele sedaj so napovedali spremembe.

Precej zanimanja je zato požela izjava japonskega ministra za digitalizacijo. Fumio Kishida je razglasil vojno disketam, ki bodo s prenovo zakonodaje končne romale, kamor sodijo - v muzeje. Ob tem je dodal, da dandanes disket skorajda ni možno več kupiti, zato je čas, da se jim odrečemo. Sony je na primer ukinil proizvodnjo disket pred enajstimi leti. Težave to pot niso tehnične, temveč pravne, saj morajo Japonci spremeniti zakonodajo, da bodo lahko podatke posredovali in hranili v oblaku. Zato so napovedali pregled predpisov in...

Slo-Tech - Ministrstvo za finance je kot predlagatelj v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o davku od virtualnih valut, ki v večji meri sledi poletnim zamislim s FURS-a. Zakon ureja obdavčitev prejemkov od kriptovalut za fizične osebe, ne bo pa veljal za pravne osebe ali fizične osebe z dejavnostjo. Zakon, ki naj bi se začel uporabljati 1. januarja, bo v javni obravnavi do 10. novembra.

Zakon predvideva plačilo 10-odstotnega davka od unovčene vrednosti kriptovalute od dela, ki presega 15.000 evrov v koledarskem letu. Kot unovčenje se šteje pretvorba v evre ali druge klasične valute, nakup blaga ali storitev. Unovčitev pa ni menjava kriptovalute za drugo, za vrednostne papirje, investicijske kupone ali deleže v družbah. Davek bi zavezanec izračunal sam in ga do 28. februarja - podobno kot za dohodke iz kapitala - prijavil FURS-u.

Zakon predvideva tudi alternativno možnost obdavčitve. Komur je nastala izguba, bi lahko uvajal obdavčitev po dejanskem dobičku. V tem primeru bi moral...

Slo-Tech - Ministrstvo za finance je včeraj v javno obravnavo poslalo predlog sprememb zakona o DDV, ki med drugim prinaša tudi nižjo stopnjo DDV za elektronske publikacije. Doslej so bile do nižje, 9,5-odstotne stopnje upravičene samo publikacije na fizičnih nosilcih, torej časopisi, knjige ipd.

Sprememba je posledica Direktive Sveta (EU) 2018/1713, ki je bila sprejeta lani 6. novembra. Ta daje državam članicam možnost, da se same odločijo, po kateri stopnji bodo obdavčile elektronske publikacije. Pred tem je bila za elektronske medije predpisana normalna stopnja, ki ne sme biti nižja od 15 odstotkov, pri nas pa znaša 22 odstotkov. Tako je prihajalo do nenavadnih situacij, ko je bila elektronska izdaja iste revije obdavčena više kakor tiskana verzija. Ministrstvo za finance meni, da...

Technology Review - MITjeva revija Technology Review je kot vsako leto tradicionalno oznanila deseterico tehnologij, ki naj bi v bližnji prihodnosti pomembno krojile svet. Toda tokrat so za izbiro prvič uporabili zunanjega strokovnjaka - Billa Gatesa.

Technology Review, publikacija v lasti univerze MIT, od leta 2001 sleherno dvanajstmesečje (z izjemo 2002) opozori na deset področij raziskovanja, ki obetajo, da bodo razmeroma kmalu pomembno vplivala na naše življenje. Letos je postavke izjemoma izbiral Bill Gates - ki je pri tem zavrgel večino siceršnjih predlogov uredništva. Njegova soudeležba ni zgolj marketinški prijem, kajti nekdanji prvi mož Microsofta je preko svoje fundacije tesno vpet v dogajanje na samem čelu napredka in ima dober uvid v obetajoče tehnologije. Zato kaže...

Slo-Tech - Evropska unija je odločila, da bodo lahko odslej elektronske knjige, avdioknjige in druge elektronske publikacije obdavčene z znižano stopnjo DDV. Doslej je namreč zakonodaja za elektronske izdelke predpisovala normalno stopnjo davka na dodano vrednost (vsaj 15 odstotkov, pri nas 22 odstotkov), medtem ko so države članice smele papirnate knjige obdavčevati po znižani stopnji. V Sloveniji je v praksi to pomenilo, da so knjige in periodika obdavčeni z 9,5-odstotnim DDV, medtem ko so elektronske verzije istih vsebin obdavčene z 22 odstotki. Če zanemarimo stroške distribucije in tiska, je torej založnik pri enaki ceni od prodanega elektronskega izvoda dobil manj.

Nekatere države so v preteklosti že poizkusile e-knjige obdavčiti po enaki stopnji kakor papirnate, denimo Francija...

Slo-Tech - Vsaka domena ima javno dostopen zapis WHOIS, kjer je mogoče videti podatke o lastniku domene, ki jih ta vnese pri registraciji. Sistem se je skozi leta izrodil in danes je čedalje več domen registriranih anonimno, saj registrarji v polje WHOIS vpišejo posrednikove (proxy) podatke. Vrhovni regulator domenskega prostora ICANN želi temu napraviti konec, pri čemer so njegovi največji podporniki založniki in ostali imetniki avtorskih pravic.

ICANN je v javno obravnavo poslal 98-stranski sveženj novih pravil, v katerih je pravica do anonimne registracije prek posrednika precej okrnjena. Trenutno kakšnih bistvenih omejitev ni, po novem pa želijo od vseh domen, ki se ukvarjajo s komercialno dejavnostjo, pridobiti resnične...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

Slo-Tech - Novica je morda že malce stara, a še vedno aktualna.

20. decembra 2002 je Ministrstvo za informacijsko družbo pripravilo in v javno obravnavo dalo predlog Pravilnika o programski opremi in vmesnikih za zakonito prestrezanje komunikacij. Za kaj gre?

Obstoj pravilnika zahteva 130. člen Zakona o telekomunikacijah (ZTel), pravilnik pa naj bi predpisal primerne vmesnike in programsko opremo za zakonito prestrezanje telekomunikacij. Skratka, gre za "tehničen" dokument, ki ureja zakonito prisluškovanje (torej prisluškovanje, za katerega je izdan sodni nalog).

A pojdimo k stvari. Pravilnik določa obveznosti telekomunikacijskih operaterjev (telekomi in ISPji), da pristojnim službam (policiji in SOVI) omogočijo nadzor nad telekomunikacijami. Poleg same vsebine komunikacije (če je ta šifrirana ali kompresirana s strani operaterja, jo mora pristojni službi dostaviti nešifrirano in nekompresirano), mora operater sporočiti...