Slo-Tech - Na moskovski podzemni železnici so zagnali sistem Face Pay, ki omogoča točno to, na kar nakazuje ime. Face Pay je sistem za plačevanje javnega prevoza, ki kot identifikacijo uporablja prepoznavanje obraza. Sistem, ki so ga v petek zagnali na več kot 240 postajah, je po besedah upravljavca prvi tovrstni javni sistem na svetu. V Moskvi so imeli že pred tem enega največjih videonadzornih sistemov na svetu.

Uporaba sistema Face Pay je prostovoljna. Ostali načini plačila ostajajo v veljavi. Kdor pa želi uporabljati Face Pay, mora prek aplikacije Moscow Metro naložiti svojo fotografijo in jo povezati s svojim profilom, ki vsebuje podatke o naročnini na javni prevoz in bančne podatke. Potem je plačevanje preprosto - na vrtljivem križu za vstop na podzemno železnice zgolj pogleda v kamero, pa ga bo sistem prepoznal. Medtem ko upravljavec sistem trdi, da so podatki zavarovani in šifrirani, so skupine za zaščito zasebnosti zaskrbljene, da bo sistem spodkopaval zasebnost in človekove pravice.

Slo-Tech - Eden izmed posebej prizadetih segmentov med pandemijo je delitvena ekonomija (sharing economy), kamor se uvrščajo na primer AirBnB, Uber ali Lyft. Prvi bo moral zaradi padca povpraševanja odpustiti četrtino zaposlenih, nič kaj bolje pa ni v Uberju. Podjetje je v prvem letošnjem četrtletju ustvarilo 2,9 milijarde dolarjev izgube, kar je že sprožilo nekaj sprememb. Prodali so svoj Jump, ki se je ukvarjal z deljenjem koles in skuterjev, in je že pred tem posloval z izgubo. Uber bo odpustil 3700 ljudi, kar predstavlja 14 odstotkov zaposlenih. Uber je sicer večino izgube ustvaril zaradi investicij v sorodna podjetja v tujini, denimo Grab in DiDi. V konkurentu Lyftu bodo odslovili 17 odstotkov zaposlenih ali 982 ljudi.

Toda medtem ko glavna Uberjeva dejavnost usiha (marca in aprila je bil padec več kot 80-odstoten), je preporod doživela podružnica Uber Eats, ki dostavlja hrano. Ker je bilo druženje prepovedano, restavracije pa mnogokje zaprte, so ljudje pač več naročali dostavo. Prodaja...

Slo-Tech - Zamisel je preprosta, cilj pa plemenit. Uber, Lyft in podobne storitve naj bi meščanom (in rednim migrantom) omogočili, da poti ne opravljajo s svojimi avtomobili, ki v mestih predstavljajo gnečo na cestah in parkiriščih. S tem bi zmanjšali zastoje in znižali izpuste onesnažil. Resnica pa je drugačna, kažejo raziskave. Ker vozniki križarijo po cestah, čakajoč potnike, Uber, Lyft in druščina celo povečujejo onesnaženost zraka. Ta prispevek je večji kakor zmanjšanje emisij zaradi uporabe v povprečju novejših, varčnejših in okolju prijaznejših avtomobilov.

V najnovejši analizi voženj v Bostonu, Chicagu, Los Angelesu, New Yorku, San Franciscu, Seattlu in Washingtonu ugotavljajo, da je okoljsko še vedno precej prijaznejše iti peš ali z javnim prevozom. V ZDA se trenutno z Uberjem ali Lyftom opravljajo večinoma vožnje za enega potnika, le 15 odstotkov jih ima več potnikov. To predstavlja problem, ker povzročijo takšne vožnje z enim gostom v povprečju 50 odstotkov višje izpuste...

Bloomberg - Uber in Postmates sta vložila tožbo zoper ameriško zvezno državo Kalifornijo zaradi novega zakona o zagotavljanju delavskih pravic delavcem, ki delajo v prekarnih oblikah. Uber, ki najema ljudi za prevažanje potnikov, a vztraja, da ni taksislužba, in Postmates, ki najema ljudi za dostavo pošiljk, trdita, da bo novi zakon neustaven. Diskriminiral naj bi namreč podjetja, ki se ukvarjajo z nudenjem storitev na poziv (gig economy) in ljudem onemogočal prožno delo. Zakon bo začel veljati jutri.

Podjetji trdita, da zakon samovoljno določa, kdo sodi med ponudnike prekarnega dela. Medtem ko so prodajalci, agentje, vozniki, ribiči in še nekaj skupin izvzeti, pa delavci pri Uberju, Postmatesu, Foodori, Lyftu in podobnih podjetjih niso. Ker zakon podjetjem nalaga, da morajo tudi zaposlenim v prekarnih oblikah plačati zdravstveno zavarovanje, pokojninske prispevke, nadure in vse ostale pravice, ki izhajajo iz delovnega razmerja, so začela obsežno lobirati. Uber in še nekaj podjetij je javno...

Washington Post - Potem, ko se je vodstvo Amazona novembra odločilo, da bo svoji predstavništvi na vzhodni obali ZDA vzpostavilo v Queensu v New Yorku in v Arlingtonu v Virginiji, je glede prve lokacije zdaj naletelo na oster odpor. Politikov, sindikatov in predvsem lokalnega prebivalstva. Ti se bojijo, da bo prihod giganta popolnoma preplavil njihovo sosesko, preobremenil javni prevoz, predvsem pa pognal cene nepremičnin v nebo in posledično pregnal dosedanje prebivalce. Nasprotnike je ujezilo tudi za tri milijarde subvencij in davčnih razbremenitev, ki jih je mestna politika obljubila Amazonu, če bo za naložbo izbral prav njihov kraj.

Največja politična zagovornika selitve v Queens sta guverner zvezne države New York Andrew Cuomo in...

Slo-Tech - Uber in Lyft imata v ZDA zaradi manj regulacije manj težav kakor na Stari celini, a tudi v New Yorku ugotavljajo, da popolnoma dereguliran prosti trg ne deluje. Ker čedalje večje število voznikov za Uber in Lyft povzroča prometne zastoje in povzroča pritisk za znižanje plačila in poslabšanje delovnih pogojev, mestni svetniki v New Yorku obravnavajo zakon, ki bo omejil število vozil Uber in Lyft. Podobno so v New Yorku že regulirani običajni taksiji, ki morajo pridobiti posebno licenco (medaljon), katerih število je omejeno na približno 14.000. V preteklosti so se zato te licence drago prodajale, pred razmahom Uberja so dosegale tudi milijonske cene.

Mestni svet v New Yorku kot v prvem ameriškem mestu sedaj razpravlja o podobni omejitvi...

The New York Times - Prvi mož Appla Tim Cook je zagrozil direktorju Uberja Travisu Kalanicku, da bo osebno poskrbel, da bo aplikacija taksi podjetja odstranjena iz jabolčne trgovine App Store. Cooka je zmotilo dejstvo, da Uber tudi potem, ko je uporabnik iPhona zbrisal vse podatke na napravi in ponovno naložil operacijski sistem, še vedno pridobival določene informacije tako o uporabniku kot o napravi.

Zgodba, čeprav jo je New York Times razkril šele včeraj, se je odvijala...

Slo-Tech - Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors bo v Lyft vložil 500 milijonov dolarjev, s čimer želijo pospešiti razvoj samovozečih avtomobilov, ki bodo še zlasti uporabni kot taksiji. Lyft je sicer v zadnjem krogu financiranja nabral milijardo dolarjev pri vrednotenju 5,5 milijard dolarjev, polovico pa je torej prispeval General Motors. Drugo polovico so prispevali v glavnem Kingdom Holding Co. iz Saudove Arabije, Janus Capital Management LLC in japonski Rakuten Inc.

General Motors in Lyft sta posel označila kot dolgoročno strateško zavezništvo, so zapisali v izjavi za javnost. V zameno za vložek bo General Motors dobil sedež v upravnem odboru Lyfta.

Trenutno Lyft podobno kot Uber, ki je tudi njegova največja...

Slo-Tech - Uberjev največji konkurent Lyft je vreden 2,5 milijarde dolarjev. V zadnjem krogu je zbral 530 milijonov dolarjev svežega kapitala, od česar je glavnino, 300 milijonov, za 11,9-odstotni delež v podjetju prispeval japonski gigant s področja e-storitev, bančništva in digitalnih vsebin Rakuten. Preostanek so vplačali drugi investitorji, katerih identiteta še ni javno znana.

Lyft je tod manj znan, ker se za razliko od Uberja še ne širi izven ZDA. Zaradi tega imajo tudi manj težav z regulatorji, ker so v ZDA zakoni na področju prevoza ljudi za plačilo manj strogi. Ni pa povsem brez težav, saj trenutno čakamo na odločitev sodišča, ali so vozniki za Uber in Lyft pogodbeni sodelavci (interpretacija podjetij) ali zaposleni s pripadajočimi pravicami. Če bo razsodba...

Slo-Tech - V tretjem dejanju bitke podjetja Uber z nemškimi sodnimi mlini je Uber utrpel poraz. Medtem ko je deželno sodišče v Frankfurtu v začetku meseca izdalo začasno odredbo o prepovedi obratovanja storitve ter jo pozneje po pritožbi zaradi proceduralne napake odpravilo, sta sodišči v Berlinu in Hamburgu vnovič prepovedali delovanje storitev UberBlack (naročanje limuzin) in UberPop (privatni taksiji) v teh mestih. Razlogi ostajajo enaki, to je nespoštovanje zakona o prevozu potnikov (Personenbeförderungsgesetz), ki postavlja visoke standarde, ki jih Uber ne dosega - zlasti posebno zavarovanje, tehnični pregledi, zdravniški pregledi voznikov, licence itd. UberPop je bolj problematična, ker deluje kot taksislužba, le da vozniki...