The New York Times - Facebook je včeraj napovedal spremembo svoje politike dopustnih oglasov. Medtem ko se dolga leta niso vmešavali v vsebino oglasov, dokler ti niso kršili zakonodaje, so v zadnjih dveh leti omejili, kaj se lahko oglašuje. Pred volitvami že od lani omejijo politične oglase, kar se bo zgodilo tudi z letošnjimi predsedniškimi volitvami v ZDA. Sedaj pa so se na seznamu nezaželenih oglaševalcev znašli proticepilci. Že vrsto let se na Facebooku krepijo skupine nasprotnikov cepljenja, letošnja zdravstvena situacija pa je Facebook spodbodla, da je prevzel aktivno vlogo.

Oglaševanje (plačane objave, reklame ipd.), ki trdi, da so cepljiva škodljiva, ali ljudi aktivno odvrača od cepljenja, ne bo več dovoljeno. Vodja iniciativ za zdravje v Facebooku Kang-Xing Jin je ob tem dejal, da je cilj podjetja poskrbeti, da informacije o varnosti in učinkovitosti cepiv dosežejo karseda širok krog ljudi, medtem ko oglase, ki bi z dezinformacijami škodijo javnemu zdravju, prepovedujejo. To ni edini primer...

TechCrunch - Priljubljena aplikacija za urejanje besedilni datotek Notepad++ je že vsaj teden dni na Kitajskem blokirana. Nemogoče je dostopiti do strani za prenos, seveda pa aplikacijo lahko namestimo, če jo dobimo od koderkoli drugod. Razlog pa ni v aplikaciji, temveč so za kitajske oblasti problematična politična prepričanja avtorja in s tem povezani komentarji v aplikaciji ob izidu zadnjih verzij.

Zadnji verziji sta imeli namreč pripisano Free Uyghur in Stand with Hong Kong, kar je ujezilo kitajske cenzorje, zato so stran postavili onstran kitajskega požarnega zidu. Če do strani poizkusimo priti s kitajskimi brskalniki podjetij Tencent (QQ Browser in brskalnik v WeChatu), Alibaba (UC Browser), 360 in Sogou, se prikaže obvestilo o prepovedi dostopa. Medtem pa je stran normalno dosegljiva s Chromom, domača stran (torej naslovna, in ne za prenos) pa tudi z vsemi naštetimi.

To sicer ni prvikrat, da so bile različice Notepad++ označene z aktivističnimi gesli. Pred šestimi leti je izšla...

Slo-Tech - Kitajska je dežela, v kateri je internet Zahodnjakom skoraj neprepoznaven. Namesto Googla imajo Baidu, namesto Facebooka imajo Wechat in Renren, namesto Amazona imajo Alibabo, namesto Twitterja uporabljajo Weibo, namesto Ebaya obstaja Taobao itd. Zahodne multinacionalke so večkrat poizkusile prodreti v ta del kitajskega trga, a so bridko spoznale, da na silo ne bo šlo. Kitajcem se lahko pridružijo, ne morejo pa jih premagati. Google je to lekcijo dobil na trd način, Facebook pa bo poizkusil mehkeje. Podjetje na Kitajskem ustanavlja podružnico.

Ker drugače ni šlo - Facebook se je trudil skoraj desetletje - so v mestu Hangzhou ustanovili hčerinsko podjetje Facebook Technology. Dovoljenje oblasti za poslovanje so dobili...

Slo-Tech - Yahoo je po odličnem startu Alibabe s prodajo dela delnic dobil devet milijard dolarjev, ki jih bodo porabili deloma za odkup lastnih delnic in deloma za prevzeme. Potem ko so pred kratkim prevzeli manj znano podjetje MessageMe iz San Francisca za manj kot 12 miijonov dolarjev, se zdaj zanimajo za Snapchat.

Snapchat razvija mobilno aplikacijo za pošiljanje sporočil in fotografij, ki se po vnaprej določenem času samodejno pobrišejo (podobno kot v filmih o Jamesu Bondu). Podjetje sodi med najperspektivnejše kalifornijske start-upe, če sodimo po vrednosti podjetij. Investitorji Snapchat vrednotijo na 10 milijard dolarjev, vanj pa trenutno vlagajo zlasti skladi tveganega kapitala, kakršen...

The Wall Street Journal - Kitajski spletni trgovec Alibaba je po pričakovanjih uprizoril največjo javno ponudbo delnic (IPO) v ameriški zgodovini, saj so zbrali 21 milijard dolarjev kapitala. Razočaral ni niti kupcev, saj je delnica prvi dan (petek) kotirala približno tretjino nad ceno iz IPO-ja.

Načeloma so to slabe novice za podjetje in obstoječe delničarje, ker pomeni, da so delnice prodali prepoceni oziroma da so to razliko v ceni pustili na mizi za sodelujoče v IPO-ju. Približno devet milijard dolarjev so prvi dan zaslužili sodelujoči v IPO-ju. V javni ponudbi so za delnico zahtevali 68 dolarjev, med trgovanjem prvi dan pa se je skoraj dotaknila sto dolarjev (99,70). Na koncu je dan zaključila pri 93,89 dolarja (+38...

Guardian - Danes lahko v Guardianu preberemo zanimiv intervju z Googlovim soustanoviteljem Sergeyem Brinom, v katerem je ta kot največje sovražnike in nevarnosti za odprtost in svobodo interneta izpostavil k cenzuri naravnane vlade (na le kitajske, ampak tudi ameriško s poizkusom sprejetja kontroverznih zakonov SOPA in PIPA) ter korporacije, kot sta Apple in Facebook. Brin poudarja, da je precej bolj zaskrbljen, kot je bil v preteklosti, in da je nevarnost omejevanja in krčenja svobode in odprtosti na internetu vedno večja in stvarnejša.

Po eni strani kritizira početje kitajske, pakistanske, iranske, savdskoarabske, libijske, tunizijske in drugih vlad, ki poizkušajo (in vedno bolje uspevajo) internet temeljito cenzurirati. Če si je bilo včasih neverjetno...

Slo-Tech - Večkrat pišemo o kitajskem nadzoru nad internetom in cenzuro, ki ju z namenom omejevanja pretoka informacij po državi izvajajo na več načinov - blokirajo priljubljene strani, kot so Gmail, YouTube, Twitter, onemogočajo navidezna zasebna omrežja, cenzurirajo telefonske pogovore itd. Še zlasti so kitajskim oblastem trn v peti socialna omrežja, kot so Twitter, YouTube, Facebook in podobna, ki omogočajo hitro širjenje informacij in idej. Ker bi bila javnost zgolj nad blokado ogorčena, so problem rešili z vzpostavitvijo pravega malega paralelnega internetnega sveta.

Kot piše The Diplomat, so kitajske oblasti za vsako priljubljeno spletno stran našle nadomestek. Tako namesto Facebooka Kitajci uporabljajo Renren (nad katerim se navdušujejo...

Guardian - Zdi se, da so investitorji povsem pozabili na pok balončka dot-com leta 2000, saj kot brez uma kupujejo delnice podjetij, ki se ukvarjajo s tako imenovano drugo generacijo spleta (Web 2.0). Redno beremo o rekordnih vrednostih Facebooka, ki se v pripravah na javno ponudbo delnic spogleduje z vrednotenjem podjetja na 100 milijard dolarjev, le za odtenek manj ponorelih vrednotenjih Twitterja in podobno. Zadnje v vrsti podjetij, ki so obnorela investitorje, je kitajski konkurent Facebooku z imenom Renren.

Renren je bil ustanovljen leta 2005 in kitajskim uporabnikom interneta nudi podobne storitve kot Facebook. Socialno omrežje Renren ima že 160 milijonov uporabnikov, včeraj pa je po uspešno zaključeni javni ponudbi delnic (IPO) začelo kotirati na...