Evropski parlament - Evropski parlament in Svet sta dosegla okvirni dogovor o vsebini nove direktive o delu prek platform (Platform Work Directive), s katero bo v EU urejen pravni status delavcev na modernih platformah, denimo Uber ali Wolt. Po ocenah Komisije je v EU trenutno okoli 5,5 milijona ljudi, ki si kruh služijo prek platform in jih zakonodaja trenutno šteje kot samozaposlene, čeprav to niso v pravem pomenu besede. Zaradi tega trenutno niso upravičeni do vseh pravic, ki jih imajo redno zaposleni.

Nova direktiva bo njihov status ustrezneje uredila. Po novem se bo predpostavljalo, da so ti ljudje zaposleni, če bodo izpolnjevali dva izmed petih kriterijev (lahko pa države to še zaostrijo). Ugotavljanje statusa bo lahko sprožil delavec, njegov zastopnik ali uradni organ, platforma pa bo lahko ugovarjala. Druga pomembnost novost bo preglednost algoritmov, katerih delovanje trenutno delavcem ni znano, v prihodnosti pa bodo morali biti seznanjeni z mehanizmom. Samovolja algoritmov bo omejena, saj...

Slo-Tech - Avstralija bo prva država, ki bo giganta Google in Facebook prisilila v plačilo nadomestila za uporabo vsebin avstralskih medijev, kadar se bodo njihove vsebine pojavile na družbenih omrežjih. Avstralska komisija za konkurenco in zaščito potrošnikov (ACCC) je pojasnila podrobnosti ureditve. Razlog za zakonsko prisilo bo izrazita asimetrija v moči med gigantoma in lokalnimi novinarskimi hišami, zaradi česar pogajanja, ki so tekla že od začetka leta, niso dala rezultatov. Zato bo razmere uredila država.

Po predlogu novih pravil se bodo lokalni mediji s Facebookom in Googlom pogajali bodisi individualno ali kolektivno, kar bo lahko trajalo največ tri mesece. Če v tem času ne bodo našli skupnega jezika, bo neodvisni arbiter v 45 delovnih dneh določil, katera izmed zadnjih ponudb je sprejemljivejša in jo potrdil. ACCC pojasnjuje, da obstaja velika asimetrija v moči, saj mediji ne morejo izbirati, ali naj se njihove vsebine delijo na družbenih omrežjih, slednja pa od tega veliko...

Slo-Tech - Vse kaže, da je kontroverzna Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu vsaj začasno izgubila politično podporo. Skupina enajstih držav, med njimi je tudi Slovenija, je v petek namreč napovedala, da ne podpira besedila direktive, ki ga je pripravila Romunija, trenutno predsedujoča Svetu EU. V ponedeljek bi morala potekati še zadnja pogajanja o končnem besedilu predpisa, a brez podpore tako ključnih držav to nima smisla, zato so pogajanja odpovedali. Večina držav je podporo umaknila zato, ker menijo, da bi sprejem prizadel predvsem uporabnike, na drugi strani pa vsebina zdaj predlaganih 11. in 13. členov ne bo več v zadostni meri zaščitila avtorjev na spletu.

Spomnimo, prvi je upravljavcem spletnih platform naložil...

Internet Archive - Eden večjih problemov interneta je propadanje povezav do spletnih strani, zaradi česar v starejših besedil mrgoli povezav, ki niso več aktivne, saj so bile ciljne vsebine umaknjene. Raziskave kažejo, da je "razpolovni čas" hiperpovezav zgolj dve leti - torej bo po toliko časa polovica hiperpovezav nedelujočih. Ta problem je še zlasti pereč v Wikipediji, ki zunanje vsebine uporablja kot vire. Zaradi tega Internet Archive, ki si prizadeva arhivirati čim več spleta, že več kot pet let posebej aktivno spremlja Wikipedijo. V tem času so rešili več kot 9 milijonov hiperpovezav.

Na Wikipediji se vsak teden popravi, zamenja ali doda več kot 20 milijonov novih hiperpovezav. Internet Archive že dobra tri leta uporablja pajka IABot, ki redno prečesava vse hiperpovezave,...

Evropski parlament - Evropski poslanci so potrdili predlog kontroverzne direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu. Za je na seji Evropskega parlamenta (EP) v Strasbourgu glasovalo 438 poslancev, 226 jih je bilo proti. Glavni promotor predlagane direktive in njen glavni poročevalec v EP, Axel Voss, je bil po glasovanju navdušen, rezultat je označil kot "dober znak za kreativno industrijo v Evropi."

Poslanci so danes glasovali o približno 200 spremembah julija zavrnjene direktive, pri čemer sta bila zopet v ospredju njena 11. in 13. člen. Prvi nalaga upravljavcem spletnih platform, da za uporabo tujih vsebin poravnajo določeno denarno nadomestilo, a so ga v razpravi nekoliko omilili, tako da je iz plačevanja izločeno objavljanje...

Slo-Tech - Čez dva dni bo Evropski parlament glasoval o novi direktivi o enotnem digitalnem trgu, ki med drugim prinaša tudi poostritev pravil glede avtorske zaščitene do te mere, da načenja svobodo interneta. Organizacije, ki zagovarjajo odprtost in svobodo interneta, so že jasno izrazile nasprotovanje novi direktivi, ki pa je na pristojnem odboru že dobila zeleno luč. Zaradi tega je Wikipedija posegla po nekonvencionalnih ukrepih.

Medtem ko na slovenski verziji strani ni sprememb, na angleški Wikipediji pa se pojavi obvestilo o problematiki prihajajoče direktive, je v Italiji ukrep drastičen. Danes je italijanska verzija Wikipedije v Italiji nedostopna. Obiskovalce namesto želenih člankov pričaka opozorilo, da Wikipediji ob spremembi nove direktive grozi tudi zaprtje. Piše tudi, da bi sprejem uredbe povzročil, da...

Ars Technica - David Kaye, posebni odposlanec OZN za pravico do mnenja svobodo izražanja je Evropski komisij posredoval pismo, v katerem je izrazil zaskrbljenost zaradi 13. člena direktive o enotnem digitalnem trgu, ki govori o zaščiti avtorskih vsebin. Določilo namreč lastnikom spletnih platform nalaga vzpostavitev samodejnih filtrov, ki bi pazili, da se na spletnih straneh ne znajdejo avtorsko zaščitene vsebine.

Predlog člena je doslej naletel na veliko nasprotovanj v najrazličnejših krogih, pred dnevi se je na to temo oglasilo še 70 pionirjev interneta, ki so opozorili, da predlog s tem, ko odgovornost z uporabnikov prelaga na ponudnike, ogroža svoboden in odprt koncept spleta, kot smo ga poznali doslej.

Kaye je še dodatno...

Slo-Tech - Potem, ko je večina podjetij preživela pestro GDPR pomlad, se zdaj v EU obeta še ena korenita reforma. Na muhi je namreč avtorsko pravo. Z novo direktivo, ki bo nadomestila tisto iz leta 2001, naj bi zaščitili vse ustvarjalce, ne le velike založniške hiše, tudi posameznike. Obenem pa je direktiva še en korak k vzpostavitvi enotnega digitalnega trga. Ampak, vedno od nekje pride ta "ampak".

Namreč, novost, če bo direktiva seveda sprejeta, bo namesto nadgradnje starih pravil, ostro zarezala v nekatere pravice, ki smo jih uporabniki vajeni že od samih začetkov spleta. Najbolj sporna sta 11. in 13. člen. Pa si ju poglejmo:

11. člen vzpostavlja novo pravico založnikov, da začno zaračunavati objavo tudi samo odlomkov svojih novic oziroma t. i. news snippets. Podobni zakonodaji sta v preteklosti že sprejeli...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...

Techdirt - Včasih se zdi, da bo avtorska pravica na Mikiju miški trajala dobesedno v nedogled, čeprav je nastala novembra 1928 in je njen avtor, veliki ilustrator Walter Elias "Walt" Disney umrl že leta 1966. To je po svoje res, ker ima Disney na Mikiju tudi blagovno znamko, ki jo je mogoče neomejeno podaljševati, ampak tudi sama avtorska pravica ni od muh. Po zadnji noveli leta 1998, nekoliko cinično poimenovani kar Zakon za zaščito Mikija Miške, se je namreč že (četrtič) podaljšala, tokrat do leta 2023, in se po vsej verjetnosti še bo. Stara dela so dobila 95 let zaščite od prve objave, nova pa za ves čas avtorjevega življenja + 70 let po njegovi smrti. Podobno ureditev je kmalu uveljavila tudi Unija - smrt + 50 let po Bernski konvenciji l. 93 in smrt + 70 let od leta...