Evropski parlament - Na današnjem plenarnem zasedanju je Evropski parlament potrdil osnutek zakona o umetni inteligenci (AI Act), za katerega je glasovalo 499 poslancev, proti pa jih je bilo 28. Ko bo začel veljati, bo predstavljal najstrožjo regulacijo umetne inteligence na svetu, s čimer želijo obvladati tveganja, ki jih njena uporaba prinaša.

Zakon, ki so ga začeli pripravljati še pred razmahom današnjih popularnih modelov (ChatGPT, Midjourney), bo močno reguliral rabo umetne inteligence. Glede na tveganje jo razvršča v kategorije z neznatnim, omejenim, visokim in nesprejemljivim tveganjem. Za prvo skupino omejitev ni, za drugo so manjše, za tretjo pa zelo stroge. Umetna inteligenca z nesprejemljivim tveganjem, kamor denimo sodi avtomatično prepoznavanje ljudi, se ne bo smela uporabljati. Zakonodaja obravnava tudi uporabo avtorsko zaščitenih vsebin za trening modelov, ki je sicer dovoljena, a bo treba jasno navesti, kaj se je uporabilo. Strožja različica, ki je prepovedovala uporabo avtorsko...

Slo-Tech - Še v začetku tega leta je ameriški Urad za avtorske pravice (US Copyright Office) zavračal registracijo del, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, ker ji manjka ključna sestavina za zaščito: človeško avtorstvo. To ne pomeni, da mora biti človek edini avtor, mora pa biti njegov prispevek bistven. Povedano drugače: umetna inteligenca ne more biti nosilec avtorske pravice, to je lahko le človek (spomnimo se na opice).

Vsakršna stvaritev umetne inteligence torej ni a priori izključena, mora pa človek dokazati, kako je sodeloval in zakaj brez njega izdelka ne bi bilo. Ločnica ni enostavna, nedorečenosti pa je še toliko, da tudi Getty Images ne dovoljuje vsebin, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, ker ne vedo, kako jih obravnavati.

Umetnik Kris Kashtanova je te dni uspel to dokazati. Urad za avtorske pravice je odobril registracijo stripa Zarya of the Dawn, ki ga je bil Kashtanova ustvaril z orodjem Midjourney. To je komercialno dostopno orodje za ustvarjanje slik. Pri tem je...

Reuters - Googlovi raziskovalci, tako kot v ostalih podjetjih z močnimi raziskovalnimi oddelki, objavijo nemalo znanstvenih člankov. Normalno je, da morajo iti članki pred oddajo v pregled več službam v podjetju, ki ocenijo, da se v njih ne razkriva intelektualna lastnina podjetja - tako je v vseh podjetjih. Google pa je letos ta postopek še zaostril, uvedel seznam "občutljivih tem" ter v nekaterih primerih od raziskovalcev zahteval, da razvite tehnologije ne opisujejo v negativni luči.

Po novem se morajo raziskovalci pred oddajo člankov posvetovati s pravnim oddelkom, službo za odnose z javnostmi in službo za politiko podjetja, če želijo objaviti članke na področjih analize obrazov in grimas, določevanja rase, spola ali politične usmerjenosti. Google navedb Reutersa ne komentira, zaposleni pa neuradno pravijo, da se je nov sistem začel uporabljati poleti. Potrdili so, da nov sistem dodaja še en ovinek k obstoječemu pregledu zaradi varovanja intelektualne lastnine. V praksi to predstavlja...

Slo-Tech - Ljubljana, 22. november 2019 - "Ko gre za razvoj in uporabo umetne inteligence, je zaupanje javnosti in spoštovanje etičnih načel ključno". Tako so ugotavljali sodelujoči na mednarodni delavnici in okrogli mizi Soobstoj z umetno inteligenco: vizija družbe 5.0*, ki se je v organizaciji Zavoda 14 in Evropskega liberalnega foruma (ELF), 21.11., odvijala v prostorih Poligona v Ljubljani. Dogodek z mednarodno udeležbo strokovnjakov se je začel z delavnicama, ki sta se osredotočili na vprašanje soobstoja človeka in umetne inteligence (UI) ter na regulacijo UI. Nadaljeval pa z okroglo mizo, kjer so se govorci dotaknili tem, kot so prihodnost razvoja algoritmov, UI, kibernetike, kognitivnih sistemov in kibernetske varnosti, predvsem iz etično-socialnega vidika.

Po mnenju govorcev je strah pred UI odveč, če bo družba znala vzpostaviti mehanizme, ki bodo omogočali optimalno, a varno rabo tehnologij prihodnosti.

Direktor Zavoda 14 dr. Aleksander Aristovnik je uvodoma izpostavil, "kot v...

Slo-Tech - Evropska unija je že leta 2014 sprejela pravila, da morajo biti rezultati kliničnih študij od 21. julija 2014 dalje obvezno objavljeni v evropski bazi EudraCT (European Clinical Trials Database). To velja za vse študije, ki jih nadzoruje Evropska agencija za zdravila (EMA), torej ki se izvajajo v Evropi. Najkasneje dvanajst mesecev po zaključku raziskav morajo biti rezultati objavljeni v EduraCT, obveznost pa velja tudi starejše študije, ki so se zaključile pred tem. Šele leta 2020 pa bodo začele veljati kazenske sankcije za kršitelje.

V Nature so objavili rezultate metaštudije, ki je pet let pozneje preverila spoštovanje teh pravil. Rezultati so pokazali, da velika večina univerz in financerjev ne spoštuje teh pravil. Izmed 940 študij, ki so jih izvedli v...

Slo-Tech - Zveza za računske stroje (ACM) je sporočila, da Turingovo nagrado za dosežke na področju računalništva prejmejo Geoff Hinton z Univerze v Toronu in Google Braina, Yann LeCun z Univerze New York in vodja umetne inteligence pri Facebooku, ter Yoshua Bengio z Univerze v Montrealu. Nagrajenci si bodo milijon dolarjev nagrade razdelili za pionirsko delo na področju globokega učenja (deep...

Slo-Tech - Umetna inteligenca se v raziskavah približuje medicini in psihologiji, kar je precej slabše, kot se sliši. V zadnjem času ima znanost čedalje večji problem s ponovljivostjo rezultatov, medicina in psihologija pa pri tem prednjačita.

Pričakovali bi, da so rezultati znanstvenih raziskav v specializiranih revijah tako natančno popisani, da jih lahko kadarkoli ponovimo in pridemo do istih zaključkov. Žal je resnica bistveno drugačna. Na vsakem področju se najdejo raziskave, ki jih ni mogoče ponoviti; na nekaterih področjih pa jih je nadpovprečno veliko. Pri tem ne gre nujno za ponarejanje, goljufanje ali namerno izbiranje pozitivnih rezultatov, temveč pogosto za površno izvedbo, nepopoln opis, slabo dokumentacijo itd. Problema se zavedajo tako...

Slo-Tech - Pri nakupovanju izdelkov in storitev se pogosto zanašamo na spletne recenzije predhodnih kupcev, ki jih najdemo na straneh, kot so Yelp ali Amazon. Te so ta hip še kolikor toliko uporabne, ker je računalniško generirane opise mogoče sorazmerno enostavno prepoznati, najem večjega števila ljudi za pisanje lažnih recenzij in umetno dvigovanje ocen pa je še predrag, da bi se množično uporabljal. A raziskovalci z Univerze v Chicagu so pokazali, da se utegne to kmalu spremeniti. Kakor lahko računalniški algoritmi danes sestavljajo enostavna poročila o športnih dogodkih in borznih premikih, za katere nihče ne opazi, da jih ni napisal človek, bodo kmalu pisali tudi recenzije.

Pokazali so, da je mogoče sestaviti nevronsko mrežo (RNN),...

Business Insider - Temelj znanstvenih raziskav je ponovljivost, najsi gre za zmožnost ponovitve in rezultatov poizkusa ali pa vsaj rezultatov iz zbranih surovih podatkov z isto metodologijo, kadar poizkusa ni mogoče ponoviti. Znanost ima svoje probleme, ki so po navadi posledica malomarnosti ali cel namernega ravnanja avtorjev. Narašča število umaknjenih člankov, ker so v njih neresnični podatki ali popolne neumnosti. Velike ponareditve odmevnih rezultatov so sorazmerno redke in imajo resne posledice, pri vseh teh nepravilnosti pa gre za manjši del člankov - velika večina je še vedno povsem resničnih in ponovljivih.

To pot je ponovno pod drobnogledom ekonomija, ki nam je dala eno najbolj razvpitih afer, ko sta Carmen...

Betabeat - Podjetje Deep Knowledge Ventures iz Hongkonga, ki se ukvarja s tveganim kapitalom in njegovim investiranjem, je v svoj upravni odbor imenovalo program VITAL. To z drugimi besedami pomeni, da bo en glas v upravnem odboru pripadal računalniškemu algoritmu, preostali pa bodo še vedno v rokah ljudi.

VITAL (Validating Investment Tool for Advancing Life Sciences) je novo orodje z lastnostmi umetne inteligence, ki ga je razvil britanski Aging Analytics, ki se sicer ukvarja z raziskavami v biotehnologiji in regenerativni biologiji. VITAL uporablja tehniko strojnega učenja, da bi napovedal, katera podjetja iz panoge ved o življenju (biotehnologija, regenerativna medicina, onkologija, razvoj zdravil, bioinformatika, osebna medicina) bodo uspela.

V izjavi za javnost...

Slo-Tech - Ljudje so danes z odprtimi rokami sprejeli udobje tehnologije ne da bi zares razumeli, kako ta deluje ter kakšen abnormalen potencial kopičenja podatkov imajo naše naprave, katere praktično vedo, kdo smo, kje smo in kaj počnemo (ter še na tisoče drugih zadev). To dosežejo s pomočjo "pametnih" ter vedno bolj kompleksnih algoritmov, ki lahko v delčku sekunde najdejo, sortirajo, določijo, kontrolirajo in ukrepajo na podlagi množice podatkov, da nam tako pomagajo pri vsakdanjih življenjskih opravilih; v nasprotnem primeru bi se ljudje najbrž izgubili v preobilici informacij.

Za večino ljudi...

Slashdot - Današnjo bero dobrih novic nadaljujemo z zadnjimi rezultati dela dr. Jure Leskovca, nekdanjega diplomanta FRI in predavatelja na Univerzi v Stanfordu, kjer se ukvarja predvsem z analizo socialnih omrežij in izluščanjem vzorcev vedenja množic oz. celo predvidevanjem bodočega vedenja. Trenutno je zaključil delo na algoritmu, ki na podlagi seznama Facebook prijateljev in njihove medsebojne komunikacije uspešno predvideva, koga bo določena oseba dodala na seznam svojih prijateljev in koga ne. Algoritem zadane v povprečju polovico novododanih prijateljev, vendar je spisan tako, da se sam uči, zato bo v prihodnosti samo še bolj natančen. Leskovec ga misli še razširiti, npr. za odgovor na vprašanje, ali je socialno omrežje že preveliko in zato...