Slo-Tech - Angleščina je težka, angleška slovnica pa ni. Besedišče v angleškem jeziku je eno najbolj razgibanih in med največjimi na svetu, medtem ko so stavčne strukture v povprečju preproste. Na drugi strani so jeziki, kamor sodi tudi slovenščina, ki nimajo tako obširnega besedišča, a imajo zelo zapleteno slovnico s številnimi pregibnimi vrstami. Zdi se, da so jeziki z velikim številom govorcev kompleksni v besedišču in preprosti v slovnici (angleščina,...

Slo-Tech - Zamisel, da materni jezik v veliki meri vpliva na naše dojemanje sveta in posledično ravnanje v njem, ni nova. Že Wittgenstein je namreč leta 1921 v svojem Logično-filozofskem traktatu zapisal Die Grenzen meiner Sprache bedeuten die Grenzen meiner Welt (Meje mojega jezika so meje mojega sveta) in na koncu izpeljal Wovon man nicht sprechen kann, darüber muss man schweigen (O čemer človek ne more govoriti, o tem mora molčati). Utemeljitelj jezikoslovnega strukturalizma in semiotike Ferdinand de Saussure je leta 1916 to povedal nekoliko drugače, in sicer Si les mots tenus pour des concepts préexistants eux auraient des équivalents exacts dans la signification d'une langue au prochain et ce n'est pas aussi (Če bi besede opisovale predhodno obstoječe pojme,...

Google - Medmrežje je naokoli dovolj časa, da je korenito spremenilo način, kaj in kako govorimo. To so pripoznali tudi v uglednem angleškem slovarju Oxford English Dictionary, ki ga kljub načelni deskriptivni naravi mnogi štejejo kot enega izmed normativnih vodičev rabe jezika. V novi izdaji bomo v njem našli tudi internetne okrajšave.

Polnopravne članice angleškega besedišča so postale besede, kakršne so OMG (Oh my God, o moj bog), LOL (laughing out loud, na glas se smejem), IMHO (in my humble opinion, PMSM, po mojem skromnem mnenju) in celo BFF (best friends forever, najboljša prijatelja za zmeraj). Zanimivo je, da čeprav večino teh besed poznamo z interneta, niso vse nastale tod.
...

Slo-Tech - Znano in večkrat videno je, da tehnologiji s časom pada cena. To ne velja le za računalniško tehnologijo, ampak recimo tudi za določanje zaporedja DNK (sekvenciranje). Prva zaporedja baznih parov v DNK smo po astronomski ceni lahko iz kratkih fragmentov brali od leta 1977 naprej, v zadnjih desetih letih pa so tehnike sekvenciranja doživele skokovit napredek. Beremo lahko celotne genome, kar smo storili že za kar precej evkariontov, bakterij in arhej. Z vedno širšo dostopnostjo sekvenciranja DNK se razvija nova industrija, osebna genomika, ki obljublja določitev celotnega zaporedja DNK in zdravstvene analize na podlagi dobljenih podatkov. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez opazne pocenitve...

Slo-Tech - Google postaja iz dneva v dan boljši poliglot, saj mu inženirji in lingvisti pridno dodajajo nove jezike, ki jih razume. Z zadnjim dodatkom turščine, tajščine, madžarščine, estonščine, albanščine in galicijščine podpira prevajanje med 41 jeziki v poljubni kombinaciji (torej 1640 dvojic). Google trdi, da s tem dosega materne jezike 98 odstotkov vseh uporabnikov, kar je impresivna številka. Odveč je poudariti, da Google že od lani prevaja tudi v slovenščino in iz nje, kar so podjetni nigerijski lopovi že začeli izkoriščati.

Google ni prvi niti edini ponudnik strojnih prevodov na spletu, je pa zagotovo največji, najobširnejši in najbolj znani. Že dolgo časa je naokrog Babelfish oz. riba babilonka, ki jo je prvi odkril Arthur Dent, Slovenci pa se lahko za angleško-slovenske in obratne prevode zatečemo tudi k Amebisovi rešitvi. Prevajanje med jeziki je zahteven problem, ker jeziki uporabljajo različne načine opisa sveta, tako da ni moč postaviti bijektivne preslikave ali pa prevajati...

New Scientist - New Scientist poroča, da so znanstveniki z londonske univerze odkrili povezavo med količino beline v možganih in sposobnostjo učenja jezika. V študiji, v kateri je sodelovalo 65 Francozov, starih med 21 in 30, so jim predvajali posnetka francoskega in hindujskega zvoka da. Najhitrejši so po približno osmih minutah uspeli ločiti posnetka, medtem ko so najslabši še po dvajsetih minutah zgolj uganjevali, kateri jim je predvajan. Z magnetno resonanco so potem skenirali možgane predstavnikov obeh skupin, pri čemer so ugotovili, da možgane najhitrejši sestavlja več kot 70 % beline, medtem ko je ta odstotek pri slabših znatno nižji.

Preizkusite se lahko tudi sami. Slišite razliko med francosko in hindujsko verzijo daja? Če ne, se ne sekirajte preveč. Raziskovalci namreč poudarjajo, da rezultati kažejo le na to, kako dobro oseba razume tuje glasove, ne pa splošno obvladovanje jezika, denimo slovnice in besedišča.