Slo-Tech - Konec februarja sta se dva satelita skorajda zaletela, šele sedaj pa smo izvedeli, kako malo je zares manjkalo. Odsluženi ruski vohunski satelit Cosmos 2221 in Nasin TIMED za analize atmosfere sta se zgrešila za vsega deset metrov. Doslej so menili, da sta letela 20 metrov vsaksebi, sedaj pa je pomočnica direktorja NASE Pam Melroy sporočila, da je šlo še bolj na tesno. Na 39. vesoljskem simpoziju, ki je v začetku meseca potekal v Coloradu Springsu, je razkrila posodobljeno oceno in dodala, da jih je vse skupaj zelo prestrašilo, sama pa da je šokirana.

Če bi satelita trčila, glavna težava ne bi bilo njuno uničenje, temveč nastanek več tisoč kosov vesoljskih smeti. Nastali drobci bi potem še desetletja krožili okrog Zemlje in predstavljali nevarnost za druge satelite in vesoljska potovanja. To se je v preteklosti že dogajalo. Avgusta 2021 je kitajski satelit Yunhai 1-02 naletel na ostanke rakete Zenit-2. V vesolju je trenutno 11.500 satelitov in 36.500 kosov vesoljskih smeti, ki...

Slo-Tech - Neznani predmet, ki je marca letos treščil v stanovanjsko hišo v Naplesu na Floridi, je resnično del z Mednarodne vesoljske postaje (ISS), je po analizi potrdila NASA. Gre za del 2,9 tone težke palete baterij, ki so jo leta 2021 namenoma zalučali z ISS proti Zemlji in bi morala zgoreti v atmosferi. A to se ni zgodilo v celoti, zato je slab kilogram težak kos dimenzij 10 cm x 4 cm padel skozi streho stanovanjske hiše.

NASA pojasnjuje, da ne gre za del baterije, temveč za superzlitino iz niklja in kroma (Inconel). Kos je predstavljal del ohišja baterij. NASA bo sedaj temeljito preverila trajektorijo vstopa v atmosfero in razloge, zakaj paleta ni v celoti zgorela v atmosferi. Po potrebi bodo prilagodili modele za prihodnje vstope v atmosfero, da se to ne bo več dogajalo.

Odmetavanje odsluženih delov opreme in infrastrukture v vesolju ni redko, saj ob degradaciji orbite predmeti v ozračju zgorijo. To je bolje kakor odmetavanje v stabilne orbite, kjer je že sedaj več tisoč večjih...

Slo-Tech - Ponedeljkova razstrelitev odsluženega sovjetskega satelita Kozmos 1408, ki ga je nenapovedano izvedla Rusija, bo imela posledice še desetletje ali več. Povzročila je nastanek več kot 1500 kosov, ki krožijo na višinah med 450 in 500 kilometrov in predstavljajo nevarnost za druge satelite, mednarodno vesoljsko postajo (ta je sicer niže na višini 400 kilometrov) in prihodnje izstrelitve. Kozmos 1408 je pred razpadom krožil na višini 465-490 kilometrov z inklinacijo 82,5 stopinje.

Cel teden so skupine, ki se ukvarjajo z vesoljsko varnostno in sledenjem grušču v orbiti, simulirale, iskale in sledile. EU SST (EU Space Surveillance and Tracking) ugotavlja, da je nastalo 1000-2000 delcev, ki krožijo na različnih višinah v eliptičnih tirnicah. Njihov perigej je med 400 in 500 kilometri, apogej pa vse do 1500 kilometrov. Obhodni časi znašajo od 90 do 104 minut. Nižji kosi bodo v naslednjih dneh deževali v atmosfero, kjer bodo zgoreli, višji pa bodo še leta dirjali okrog Zemlje. Več...

ESA - Evropska vesoljska agencija (ESA) je izdala redno letno poročilo o vesoljem okolju, v katerem analizirajo dogodke v orbitah okrog Zemlje in trende. Letos izrecno ugotavljajo, da se število objektov v orbiti povečuje prehitro. Trenutno ravnanje ni vzdržno in bo imelo hude posledice za uporabo satelitov in izstrelitve misij v prihodnosti, če ne bomo spremenili izrabe orbit.

Orbite so omejena dobrina, podobno kot elektromagnetni spekter, le da si jih delimo vsi Zemljani in da smeti v vesolju ostajajo dolgo časa. ESA ugotavlja, da je bilo od začetka vesoljskega raziskovanja v orbitah vedno več smeti kakor uporabnih satelitov, kar velja še danes. Število objektov v orbiti se še vedno hitro povečuje, tako po številu kakor po njihovi masi in površini. V zadnjem času se izboljšujejo tudi metode za spremljanje teh objektov, zato lahko sledimo čedalje manjših objektom. To je pomembno, ker se spreminja tudi porazdelitev satelitov. Čedalje več je manjših satelitov, ki so izstreljeni v...

Slo-Tech - Današnji dogodek je primerna priložnost, da ponovno spomnimo na čedalje večjo gnečo v orbiti. Danes ponoči okrog 0.39 bosta dva odslužena satelita s hitrostjo 14.7 kilometra na sekundo letela drug mimo drugega na razdalji 15-30 metrov. Enega izmed njiju (IRAS) so izstrelili leta 1983 kot prvi infrardeči vesoljski teleskop, ki pa je deloval manj kot leto dni. Drugi (GGSE-4) je v orbiti že od leta 1967, ko je ameriško letalstvo preizkušalo različne načrte za vesoljska plovila. Oba sta že davna odslužila svojo uporabnost, a sta ostala na višini 900 kilometrov, ker je tam zračni upor tako zanemarljiv, da niti v desetletjih sateliti ne padejo nazaj na Zemljo.

Bližnja srečanja satelitov in smeti v orbiti so sorazmerno pogosta, trki dveh satelitov pa zelo redki. Najznamenitejši se je zgodil leta 2009, ko sta se na višini 798 kilometrov nad Sibirijo zaletela delujoč satelit omrežja Iridium in odslužen ruski satelit. Tedaj je nastalo vsaj 1000 kosov smeti, večjih od 10 centimetrov, ki...

Space - Petnajstega septembra bo v vesolje še zadnjič poletela raketa Delta II, kar je že sam po sebi omembe vreden dogodek. Delta II je namreč človeštvu služila vse od leta 1989, "tja gori" pa je ob kopici satelitov ponesla tudi roverja Opportunity in Spirit, pionirja robotskega raziskovanja planeta Mars.

Tokrat bo tovor predstavljal tehnološko dovršen satelit imenovan ICESat-2, katerega glavno orodje bo laser za spremljanje stanja ledenih površin na zemeljski obli. ICESat-2 bo nadomestil originalnega ICESata, ki je misijo začel leta 2003, končal pa jo je pred osmimi leti. Vmes je Nasa debelino ledenih plasti spremljala s pomočjo operacije IceBridge, ki so jo nad posebej zanimivimi predeli našega planeta, kot je denimo Grenlandija, izvajala posebej zato opremljena...

Slo-Tech - Te dni NASA praznuje svoj 60. rojstni dan, saj je 29. julija 1958 tedanji ameriški predsednik Dwight D. Eisenhower podpisal državni zakon o aeronavtiki in vesolju, na podlagi katerega je NASA 1. oktobra istega leta uradno začela delovati. NASA je nadomestila Nacionalni posvetovalni odbor za aeronavtiko (NACA), ki je bil ustanovljen leta 1915 med prvo svetovno vojno in je izvajal aeronavtične raziskave. Ko pa je Sovjetska unija leta 1957 v vesolje poslala prvi satelit Sputnik, ki so ga Američani lahko opazovali s svojih vrtov, je postalo jasno, da ZDA potrebujejo vesoljsko agencijo. Leto dni pozneje je bila rojena NASA.

Raziskovanje vesolja in potovanja tja se v ZDA ni začelo šele tedaj....

Slo-Tech - V 60 letih raziskovanja vesolja nam je uspelo lastno dvorišče pošteno nasmetiti. V različnih orbitah okrog Zemlje se drenja 23.000 identificiranih predmetov, ki segajo od Mednarodne vesoljske postaje do različnih delujočih satelitov in precej večjega števila odsluženih ali njihovih delov. V resnici je tam zgoraj prostora kar nekaj, in sicer med višinami 100 kilometrov (najnižje pogojno stabilne orbite) in 36.000 kilometrov (geosinhrona orbita) okrog 3 10¹⁴ km³, kaj ko so uporabne orbite precej redke in tam se gnete smeti. Poleg 23.000 znanih objektov (od teh je le kakšnih 1400 še delujočih satelitov), ki jim sledijo pri NASI, Evropski vesoljski agenciji in drugod, pa je še bistveno več manjših, katerih orbit ne poznamo. Ocenjujejo, da je tam zgoraj še okrog...

Ars Technica - Vesoljske smeti so problem, o katerem so že pisali. Odsluženi sateliti, ostanki trkov, eksplodirane rakete in tudi povsem naravni asteroidi krožijo okrog Zemlje v različnih orbitah. V orbiti približno 400 kilometrov nad površjem najdemo tudi Mednarodno vesoljsko postajo (ISS), zato tam ostale smeti niso zaželene. Ker pa jih je vseeno nekaj, ima ISS zelo dodelan sistem za spremljanje in izogibanje.

Nevarnosti, ki jih povzročajo gneča in smeti v vesolju, niso le teoretične. Prvikrat smo to videli leta 2009, ko sta trčila delujoč satelit sistema Iridium in odsluženi ruski satelit, pri čemer sta razpadla na ogromno drobnih koščkov. Najaktualnejši primer se je zgodil pred poldrugim mesecem, ko je Ekvador izgubil svoj satelit v trčenju. Hitrosti tam zgoraj so pač...

Slo-Tech - V orbiti okoli Zemlje je vedno večji problem vesoljska navlaka ali smeti, ki jo sestavljajo deli različnih velikosti in ki tavajo po orbiti. Večinoma gre za ostanke odsluženih satelitov ali potrošni material, ki v vesolju ostane pri izstrelitvah plovil in satelitov. Problem narašča, saj so se sateliti v vesolju že zaletavali, prav tako pa so morali že izvajati obvoze in popravke orbite. Mednarodna vesoljska postaja je morala januarja letos z izrednim manevrom obiti ostane kitajskega satelita, ki so ga v testu svojih sposobnosti uničevanja satelitov namenoma razstrelili v 3000 delcev. Večinoma so ostali v orbiti, a...

Space - Okrog Zemlje frči na tisoče kosov odsluženih satelitov, raket, razbitin in drugih vesoljskih smeti, ki ostajajo v orbiti. Večino jih po izteku življenjske dobe poizkušajo pospraviti v pokopališko orbito, ki je vsaj 300 km nad geosinhrono orbito delujočih satelitov. Kljub temu je tudi v uporabnem delu ogromno smeti, ki motijo in ogrožajo delujočo vesoljsko opremo.

Prejšnji mesec so tako komaj preprečili čelni trk ostankov kitajske rakete in evropskega opazovalnega satelita Envisat. Nemški radarji so pokazali, da sta se zgrešila za vsega 50 metrov. Envisat tehta osem ton, kitajski del pa 3,8 tone, tako da bi bil trk vsekakor spektakularen in uničujoč prizor. Problem ne...

Slashdot - V vesoljski terminologiji je že nekaj časa poznan termin vesoljske smeti (space junk), ki pa doslej ni povzročal večjih nevšečnosti. Gre za ostanke raznih nedelujočih satelitov, izgorelih raketnih delov in podobnega, kar ostane v orbiti in ne služi več nobenemu namenu.

To pot se je zgodilo prvo večje trčenje človekovih vesoljskih objektov v zgodovini (manjša oplazenja so se že dogajala). Komercialni satelit Iridium 33 podjetja Iridium, ki omogoča satelitske telefonske pogovore po celem zemeljskem površju, je trčil s starim in nedelujočim ruskim satelitom Kosmos-2251. Zaletela sta se na višini 790 kilometrov nad Sibirijo 10. februarja ob 17.55 po srednjeevropskem času, pri čemer Mednarodna vesoljska postaja naj ne bi bila ogrožena, medtem ko sta satelita povsem uničena.

Ameriški STRATCOM, ki nadzoruje nebo in beleži približno 18.000 predmetov v vesolju (delujočih in smeti), je takoj po trčenju začel raziskovati, kaj se je zgodilo, in je po 12 urah naštel več kot šeststo novih...