Slo-Tech - Pred tednom dni smo poročali, da bo morala Univerza Berkeley zaradi pritožbe izbrisati več kot 20.000 videoposnetkov predavanj in podcastov, ki jih je na internetu brezplačno nudila človeštvu. Po ameriškem zakonu ADA (Americans with Disabilities Act) morajo biti namreč vsebine dostopne tudi gluhim, kar pa zaradi odsotnosti podnapisov niso bile. Ko sta dva zaposlena na washingtonski univerzi za gluhe Gallaudet o tem obvestila pravosodno ministrstvo, je to Berkeley opozorilo, da kršijo zakon. Možnosti sta bili dve: vse posnetke podnasloviti, kar bi povzročilo nesorazmerne stroške, ali pa vse vsebine odstraniti z interneta. Univerza se je odločila za slednje in jih 15. marca resnično...

Slo-Tech - Ugledna ameriška univerza Berkeley na svojih spletnih straneh webcast.berkeley.edu javno in brezplačno ponuja več kot 20.000 videoposnetkov z različnih predavanj in podcastov, ki jih lahko kdorkoli na svetu uporablja za izobraževanje. Toda tako bo le do 15. marca, potem pa jih bo univerza zaklenila in dostop omogočila le lastnim študentom. Razlog za drastičen ukrep pa je neverjeten - zakonska prisila glede zagotavljanja dostopnosti invalidom.

Posnetki niso imeli podnapisov, zaradi česar gluhim niso razumljivi. To je v nasprotju z zakonom Americans with Disabilities Act iz leta 1990, na kar sta pravosodno ministrstvo lani v uradni pritožbi opozorila dva zaposlena na washingtonski...

Slo-Tech - Branje z ustnic je veščina, ki se pod žarometi javnosti največkrat znajde, ko je treba ugotoviti, kaj je nek zvezdnik zabrusil sodniku ali nasprotniku. Neupravičeno, saj gre za veščino, ki jo do neke mere podzavestno obvladamo in uporabljamo vsi (zato človeka laže razumete, ko stoji pred vami, kakor pa prek telefona), a pravo mojstrstvo je sila težko doseči, zlata vredna pa je za gluhe in naglušne. Googlov DeepMind je pokazal, da je tudi pri tem računalnik že boljši od človeka.

Njihova umetna inteligenca DeepMind, ki je letos že sesula prepričanje, da je človek superioren igralec goja, se je naučila tudi brati z ustnic. Za trening je dobila 5000 ur različnih televizijskih serij, v katerih je bilo izgovorjenih 118.000...

Wired News - Google in Microsoft ponujata vsak svojo paleto programskih rešitev za elektronsko pošto, koledar, adresar in druge dele elektronskih pisarn. Google Apps je bil na voljo prej, a je Microsoft s svojim Officeom 365 postal več kot dostojna konkurenca. Oba si prizadevata, da bi se za njun izdelek odločimo čim več podjetij in organizacij; še zlasti pomemben je visokošolski segment. Na Univerzi Berkeley so se znašli pred dilemo, kateri izdelek izbrati, saj so se odločili za migracijo z obstoječega sistema CalMail in CalAgenda, ki ni bil dovolj zanesljiv.

Odločili so se za Googlovo rešitev, a za nas je v izobraževalnem duhu od končne izbire pomembnejša pot. Na Berkeleyju so temeljito preverili lastnosti obeh ponujenih paketov...

Slashdot - Pred davnimi časi, vse od pradavnine, smo imeli ime. Edini podatek, ki nas je identificiral, je bilo osebno ime. To je bilo tako samoumevno, da se še danes nihče ne sprašuje, kako se je Sokrat pisal. Plemiči so šele v 12. stoletju ugotovili, da je fino imeti tudi družinsko ime, ki gre iz generacije v generacijo, in počasi so se začeli uveljavljati priimki. Sprva kot kazalec geografskega porekla ali pa kot patronimični pridevki (tak sistem imajo Islandci še danes, tako da se Olafov sin piše Olafsson, hči pa Olafsdóttir), šele pozneje so se uveljavili družinski priimki - v nekaterih državah šele v 19. stoletju. Od takrat so nas dodobra etikirali še z drugimi številkami, ki nas bolj ali manj enolično identificirajo. Leta 1976...

Nature - Znanstveniki Univerze Berkeley v Kaliforniji so v reviji Nature predstavili dekodirni sistem, s katerim naj bi bil računalnik zmožen analizirati aktivnost možganov in prikazati vsebino vaših misli s pomočjo naprave MRI (angleško: magnetic resonance imaging machine), ki je v bistvu nekakšen možganski skener. V realnem času so beležili mentalno aktivnost oseb, ki so si ogledovale veliko število fotografij ljudi, živali, pokrajin, predmetov in reči, ki sicer zapolnjujejo njihov vsakdanjik. S temi posnetki so raziskovalci zgradili model za predvidevanje miselnih vzorcev, ki jih sproža ogledovanje fotografij.

Dekoder naj bi se odrezal tako dobro, da je presenetil tudi soavtorja študije,...