Slo-Tech - Pravosodno ministrstvo v ZDA sodišču predlaga, da v razsodbi določi obvezno razkosanje Googla. To je seveda poenostavitev, saj je v predlogu razsodbe sedem ukrepov, ki bi preprečili nadaljevanje zlorabe prevladujočega tržnega položaja. Med njimi so obvezna odprodaja Androida, oddvojitev Chroma v ločeno podjetje in prepoved razvoja novih brskalnikov v Googlu. Prav tako bi moral Google financirati izobraževalne kampanje o prosti izbiri in menjavi brskalnikov in iskalnikov. Google ne bi smel več sklepati ekskluzivnih dogovorov in kupovati privzetega položaja iskalnika na različnih platformah (tako se na primer financira Mozilla, ki ponuja Google kot privzeti iskalnik, kar jim prinese večino proračuna). Nad Googlom bi naslednjih deset let bedeli nadzorniki, ki bi preverjali spoštovanje zavez in pazili, da se Google ukrepom ne bi izmikal.

Googlov vodja pravne službe nad predlogom ni navdušen. Vztraja, da bi ob takšnem razpletu največ izgubili ameriški in svetovni potrošniki. Razdelitev...

Slo-Tech - Vladna koalicija se je očitno odločila, da je čas, da malo bolje spozna prebivalce te naše lepe države. V ta namen predlaga, da se ponovno uvede zbiranje podatkov o našem državljanstvu, narodnosti, zakonskem stanu ter gospodinjstvu, dodatno pa še podatka o našem maternem jeziku in veroizpovedi. Če bo njihov predlog sprejet, kar se utegne zgoditi zelo hitro, bodo namreč vsi ti podatki postali sestavina obrazca za prijavo spremembe stalnega oziroma začasnega prebivališča. Očitno vlada ugotavlja, da se prebivalstvo zaradi koronavirua trenutno množično seli in bi radi te selitve izkoristili še za zaplembo nekaj občultjivih osebnih podatkov.

Obveznost predložitve teh podatkov so seveda predlagali povsem potihoma ("inkognito"), med obravnavo sicer rutinske novele Zakona o prijavi prebivališča pred Odborom za notranje zadeve Državnega zbora. Izkoristili so dejstvo, da se novela, katere edini namen naj bi bil olajšati odkrivanje in sankcioniranje "fiktivnih prijav prebivališča" (povsem...

Slo-Tech - Nemško ustavno sodišče v Karlsruheju je razsodilo, da evropska pravica do pozabe na internetu velja tudi za primer moškega, ki je bil pred 37 leti na dosmrtno ječo pravnomočno obsojen zaradi umora dveh ljudi na križarki Apollonia. Moškega, ki je sedaj star 77 let, so izpustili leta 2002, sedaj pa si prizadeva, da njegov priimek ne bi bil več povezan s tem zločinom. Trenutno se namreč njegove ime še vedno pojavi pri iskanju po tem terminu, saj je Der Spiegel leta 1999 na spletu objavil tri članke iz let 1982 in 1983 o tem primeru.

Nemško sodišče je leta 2012 zavrnilo zahtevo, češ da pravica do zasebnosti v tem primeru ne prevlada nad pravico javnosti do obveščenosti in pravico do svobode tiska. Toda vmes se je zgodilo leta 2014, ko je Evropsko sodišče (ECJ) razsodilo, da v Evropi velja pravica do pozabe. Temu je sledilo tudi nemško ustavno sodišče, ki je sprejelo pritožbo in razsodilo drugače kot sodišče pred sedmimi leti. Še vedno pa velja, da ta pravica velja samo v EU, zato...

Slo-Tech - Mark Zuckerberg jih je imel 19, ko je ustanovil Facebook. Enako Bill Gates, ko sta s Paulom Allenom zasnovala Microsoft. Tudi Steve Jobs jih je imel 21, ko je ustanovil Apple. Genialni Albert Einstein pa je svoja prelomna odkritja glede relativnostne teorije objavil, ko mu je bilo 26 let. Vse to so privlačne zgodbe o uspehu, ki pa kot kaže nekoliko izkrivljajo povprečno realnost.

New York Times povzema raziskavo skupine raziskovalcev z Univerze v Pennsylvaniji in ameriškega statističnega urada, ki je izdelala prvi sistematičen izračun starosti ustanoviteljev najuspešnejših start-upov v ZDA. To jim je uspelo s pomočjo anonimiziranih podatkov več državnih organov; primerjali so namreč podatke zagonskih podjetij o njihovih...

Slo-Tech - Prav v tednih, ko ameriški hekerji razkrivajo NSAjeve metode za vdore v računalniške sisteme, s katerimi pridobivajo občutljive podatke o svojih tarčah, mi ugotavljamo, da podatke o naših državljanih ponujamo na pladnju. Da je sredstev za informacijsko varnost premalo v javnem sektorju, in da ima to za posledico slabo zavarovane (ali pa mogoče raje sploh ne zavarovane) osebne podatke, smo ugotovili zdaj že nekajkrat. Žal ni s tem nič bolje v zasebnem sektorju. Tokrat slabo varnostno kulturo (ponovno, še enkrat) izkazuje Telemach.

O osebnih podatkih smo že pisali. V enem od zadnjih primerov smo ugotavljali, da so kljub različnim pomislekom, tudi davčne številke osebni podatki, ki jih je treba tako tudi obravnavati. Če imamo pri golih davčnih številkah še nekaj pomislekov, jih pri kombinaciji imena, priimka, domačega naslova in davčne številke...

ECJ - Sodišče Evropske skupnosti je včeraj razsodilo, da pravica do pozabe ne velja za osebne podatke, ki se nahajajo v registrih podjetij. Po mnenju sodišča je namreč namen javnosti tovrstnih registrov zagotavljanje pravne varnosti ter varovanje interesov tretjih oseb v razmerju do delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo. Te pravice po mnenju sodišča v primeru podjetij, ki nastopajo na trgu ter zastopnikov, ustanoviteljev in nadzornikov teh podjetij, prevladajo nad pravico do zasebnosti.

Sodišče je v svojem mnenju tudi poudarilo stališče, da je dostopnost osebnih podatkov iz registrov podjetij potrebna tudi "več let" po tem, ko podjetje preneha obstajati.

Postopek pred sodiščem je leta 2007 sprožil Salvatore Manni, direktor italijanskega podjetja, ki je zgradilo turistični kompleks v Italiji. Njegovo podjetje kompleksa po izgradnji ni uspelo prodati, saj je bilo iz javnih registrov razvidno, da je bil g. Manni pred tem upravljavec drugega podjetja, ki je leta 1992...

Slo-Tech - Slovensko Ustavno sodišče je nedavno zavrnilo ustavno pritožbo I.B. iz Kranja, ki ga je švicarski Interpol februarja l. 2006 dobil pri deljenju otroške pornografije na eMuli. Pritožil se je zato, ker ga je naša policija identificirala brez sodne odredbe. Ustavni sodniki so mu odvrnili, da ta ni bila potreba, ker je komuniciral na način, kjer ni mogel pričakovati zasebnosti, pa še svoj IP je velikodušno delil naokrog.

14. [T]o vodi v zaključek, da je šlo za odprto komunikacijo z vnaprej nedoločenim krogom neznancev, ki po vsem svetu uporabljajo internet in ki so pokazali interes za izmenjavo določenih datotek, hkrati pa uporabnikom te mreže dostop do IP-naslovov drugih uporabnikov ni bil omejen. Zato po...

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije nam je v četrtek dostavilo rano božično darilo, ko je v zadevi Scarlet Extended proti SABAM (povzetek v angleščini, sodba v slovenščini) odločilo, da pravo EU prepoveduje vzpostavitev celokupnega filtriranja interneta na nivoju ISP-ja samo zato, da se prepreči piratiziranje avtorsko zaščitenih vsebin s p2p in podobnim programjem. S tem so efektivno prepovedali deep packet inspection in podobne tehnologije, ki bi, če bi ostale, lahko hitro privedle do obsežne cenzure interneta v Uniji.

Sodišče je povedalo, da avtorska pravica ni absolutna, zato je pri odmeri odločitev za njeno varovanje treba upoštevati tudi pravice tako ponudnikov kot uporabnikov interneta. Pri prvih pride v poštev zlasti svobodna gospodarska pobuda, ki ne dopušča...

Slo-Tech - Kot smo že poročali, je v začetku tedna nemško ustavno sodišče nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov zaradi kršitve pravice do zasebnosti razveljavilo, hkrati pa tudi odredilo, da je potrebno vse shranjene prometne podatke nemudoma izbrisati.

Nemško ustavno sodišče je tako odločilo na podlagi pritožbe več kot 34.000 nemških državljanov (med drugim tudi pravosodne ministrice Sabine Leutheusser-Schnarrenberger), združenih v civilno iniciativo z imenom Delovna skupina o hrambi prometnih podatkov.

Po mnenju sodišča namreč nemški zakon o obvezni hrambi prometnih podatkov ne vsebuje ustreznih mehanizmov za preprečevanje neupravičenih posegov v zasebnost in je v neskladju tako z nemško ustavo, kot tudi z 8. in 10. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavljata pravico do zasebnosti in svobodo izražanja. Pomenljiva pa je tudi izjava predsednika nemškega ustavnega sodišča, Hansa-Jürgena Papierja, ki je dejal, da bi hramba prometnih podatkov lahko "povzročila...