Slo-Tech - Ali in kako zmanjšan energijski vnos (kalorična restrikcija) vpliva na zdravje in telesa ljudi, so proučevale že številne raziskave. Učinki zmanjšanja energijskega vnosa so zelo odvisni od tega, ali to počno zdravi ljudje z normalno telesno maso, koliko znaša zmanjšanje vnosa energije, ali se spremeni tudi sestava diete itd. Dolgoročnih posledic na ljudeh še ne poznamo, zagovorniki pa trdijo, da podaljšuje življenjsko dobo. Temu pritrjujejo nekatere študije na primatih in glodavcih.

V reviji The Lancet Diabetes & Endocrinology so objavili rezultate 55 milijonov dolarjev vredne študije...

Slo-Tech - Kozmično naključje, da se Zemlja okrog svoje osi zavrti v 24 urah, ima močan vpliv na veliko večino živih bitij. Ciklu dneva in noči, ki v povprečju traja 24 ur, so se morala prilagoditi tako, da so tudi njihovi bioritmi (cirkadijski ritmi) dolgi 24 ur. Zelo očitno je, da lahko zunanji dražljaji cirkadijski ritem ponastavijo, sicer ne bi mogli potovati med različnimi časovnimi pasovi. Manj pa je jasno, kako se to zgodi.

Ključna je svetloba, o tem ni nobenega dvoma. Ko je zunaj svetlo, se proizvodnja melatonina ustavi, za naše telo je dan. Na podvečer se začne izločati melatonin in v temi je za naše telo noč. Raziskave so pokazale, da se bioritem ohrani tudi brez zunanjih dražljajev, a se podaljša na približno 24 ur in 10 minut. Ni veliko, je pa dovolj, da že...

Slo-Tech - Rezultati novih raziskav, ki nekoliko izpodbijajo rezultate starejših, razkrivajo razloge, zakaj in kdaj ljudje bolj goljufajo in ravnajo manj moralno. V nasprotju z uveljavljenim pojmovanjem, da smo ljudje bolj moralni zjutraj, zdaj kaže, da je to odvisno od bioritma posameznika - in še cele palete okoliščin.

Vprašanje morale je v psihologiji in filozofiji neizmeren vir fascinacije. Ali smo ljudje naravno dobri, ali nas tega nauči šele družba, kje je evolucijska podlaga za na videz...

Technology Review - Raziskav o vplivih družabnih omrežij na razpoloženje in počutje uporabnikov je bilo že nekaj, rezultati pa doslej kažejo, da so vplivi negativni. Raziskovalca z rimske in luksemburške univerze sta v naši soseščini izvedla doslej najobsežnejšo raziskavo tega fenomena in potrdila, da uporaba družabnih omrežij škoduje.

Raziskava je zajela 50.000 ljudi vseh starosti in družbenih skupin iz celotne Italije. Šlo je za obsežno raziskavo v letih 2010-2011, v kateri so morali ljudje na skali od 1 do 10 oceniti, kako zadovoljni s svojim življenjem. Hkrati so jih spraševali še o kopici drugih navad, med drugim o uporabi interneta, o spoznavanju prijateljev, o zaupljivosti itd.

Raziskovalca sta potrdila, da srečevanje z ljudi v živo in zaupanje povečujejo kakovost življenja. Kdor se več druži z drugimi in jim zaupa, je svoje zadovoljstvo z življenjem ocenil više. Prav nasproten učinek pa so imela družabna omrežja. Kolikor njihova uporaba povečuje interakcije v živo, so učinki pozitivni, a jih...

The Wall Street Journal - Od drugih živali, tudi naših najbližjih opičjih sorodnikov, nas ločijo možgani. Velik del je enak ali vsaj podobno sestavljen, a ljudje imamo bistveno pridobitev, ki je ostali niso uspeli tako razviti. Govorimo seveda o prefrontalnem korteksu (predčelna skorja), ki ga najdemo tudi v nekaterih drugih višjih sesalcih, a je bistveno manj razvit kakor pri ljudeh. V evoluciji se je razvil nazadnje, a se je v primerjavi z ostalimi deli možganov nesorazmerno razširil. Zadolžen je za najvišje možganske funkcije, ki obsegajo načrtovanje, delovni spomin, motivacijo in tudi socialno vedenje, kot so empatija, zaviranje družbeno neprimernih impulzov, moralnost itd....

ScienceDaily - Predlani je NASA razburkala znanstveno srenjo z odmevno napovedjo novinarske konference, pred katero smo bili vsi pričakovali najmanj objavo odkritja nezemeljskega življenja, in nato še vedno precej revolucionarnim odkritjem bakterij, ki namesto fosforja uporabljajo arzen.

Fosfor po trenutnem razumevanju biologije skupaj z ogljikom, vodikom, dušikom, kisikom in žveplo sestavlja razred nujno potrebnih makroelementov, brez katerih življenje ne more uspevati. Fosfor je nujno potreben za gradnjo fosfolipidnih membran in DNK, arzen pa je zaradi fosforju sorodnega kemizma strupen, saj se vmešava v njegove biološke sintezne poti in jih moti. NASA je trdila, da so v jezeru Mono v Kaliforniji odkrili bakterijo, ki arzen ne le tolerira (takšnih je...

Slashdot - Depresija je ena izmed najbolj razširjenih duševnih motenj, kažejo raziskave. V ZDA, verjetno pa nikjer na Zahodu ni kaj drugače, naj bi za hudo obliko depresije vsaj enkrat v življenju trpelo 30 do 50 odstotkov ljudi. Simptomi depresije so znani: težave z vsakdanjimi opravili, nezmožnost koncentracije na delo, socialno odmikanje, otopelost, malodušje in podobno. Ker je evolucija domala izkoreninila večino duševnih bolezni, tako da se te pojavljajo le pri majhnem odstotku ljudi, je vprašanje, zakaj se to ni zgodilo z depresijo. Mar je koristna?

Ena teorija pravi, da je depresija pravzaprav posledica modernega življenjskega sloga, na katerega nas evolucija ni pripravila, a...

Slo-Tech - Florian Sander, na svojem blogu o problematiki hrambe prometnih podatkov poroča o raziskavi, ki so jo opravili pri znanem nemškem inštitutu za raziskovanje javnega mnenja Forsa.

Raziskava, ki je bila opravljena konec maja 2008 je pokazala, da obvezna hramba prometnih podatkov ima vpliv na vedenje posameznikov (vsaj v Nemčiji), saj so ljudje zaradi obvezne hrambe prometnih podatkov spremenili svoje telekomunikacijske navade.

Izsledki raziskave kažejo, da je za obvezno hrambo prometnih podatkov slišalo 73% anketiranih, dobra desetina (11%) pa jih je izjavilo, da zaradi ukrepa obvezne hrambe prometnih podatkov v določenih okoliščinah že niso uporabili telefona ali e-pošte.

Šest odstotkov anketirancev je prepričanih da so zaradi tega ukrepa prejeli manj klicev in e-sporočil, dobra polovica (52%) pa jih je izjavilo, da zaradi hrambe prometnih podatkov telekomunikacijskih sredstev verjetno ne bi uporabili za pogovor s farmacevtom (glede uživanja zdravil), psihoterapevtom ali ženitnim...