»

Europol mora izbrisati 4 PB osebnih podatkov nedolžnih ljudi

Slo-Tech - Evropski nadzornik za varstvo osebnih podatkov (EDPS) je minuli teden Europolu naložil izbris obsežne zbirke podatkov o posameznikih, ki niso povezani s kriminalnimi dejavnostmi (celotna odločba). Odločitev je sprejel na podlagi izsledkov preiskave, ki jo je začel leta 2019. Po neuradnih podatkih The Guardiana gre za štiri petabajte podatkov.

EDPS je že septembra 2020 opozoril Europol, da je skladiščenje velikih količin podatkov o posameznikih brez razloga nesprejemljivo, saj predstavlja tveganje za kršitev človekovih pravic. Europol se je odzval, a so bile tehnične rešitve nezadostne. Europol tako ni spoštoval zahteve po ureditvi časa skladiščenja podatkov in ustreznem filtriranju podatkov, da bi obdelovali le podatki, za katere obstaja zakonska podlaga (torej jih Europol potrebuje za operativno delovanje, kar je dokazal s klasifikacijo). Europol je podatke hranil dlje in v nasprotju s pravilom minimalnega potrebnega obsega.

EDPS je zato materijo uredil sam. Uveljavil je...

6 komentarjev

Amazonov Rekognition pogrnil na praktičnem preizkusu

vir: Wikipedia
The Verge - Strojno prepoznavanje obrazov je zadnje tedne vroča tema razprav. Tako laičnih, kot politično-strokovnih. Kljub temu je tehnologija v nekaterih državah že prodrla v praktično rabo. Kitajska, ZDA, Velika Britanija, Rusija - povsod so organi pregona hlastno pograbili rešitve, ki pa so se praktično povsod pokazale kot precej nezanesljive. Zlasti, ko ne gre za belce.

Na American Civil Liberties Union (ACLU) so se odločili preizkusiti Amazonov Rekognition, ki ga lahko uporabi kdorkoli, gre namreč za storitev v oblaku, ki jo lahko za mesec dni najamete za...

15 komentarjev

"Matematični zakoni so lepi, a v Avstraliji veljajo samo avstralski zakoni"

Slo-Tech - Nekoč v davnih časih, med letoma 1992 in 2000, je bil izvoz programske opreme za šifriranje iz ZDA močno reguliran in omejen, zaradi česar se je kdo celo odpovedal ameriškemu državljanstvu. Toda sčasoma so spoznali nesmiselnost tovrstnega omejevanja in danes je v večini razvitega sveta šifriranje in orodja za šifriranje prosto dostopno. Toda ko čedalje več aplikacij za sporočanje uporablja šifriranja od pošiljatelja do prejemnika (end-to-end), države ugotavljajo, da temu ne morejo prisluškovati, niti če bi hotele. Avstralski premier pa tega še ne razume.

Avstralija je konec minulega meseca napovedala, da bo z zakonodajo zahtevala, da podjetja, kot sta WhatsApp ali Apple, po sodni...

44 komentarjev

Francija ne bo prepovedala Tora in deljenja Wi-Fi

Slo-Tech - Francoski premier Manual Valls je zagotovil, da Francija ne bo prepovedala deljenja brezžične povezave do interneta (Wi-Fi) ter uporabe Tora. V začetku tedna je francosko notranje ministrstvo predlagalo spremembo zakonodaje, ki bo uvedla prav te omejitve pod pretvezo lažjega boja zoper terorizem. Valls je dejal, da omejitev Wi-Fi ni načrtovana, prav tako ni naklonjen blokadi Tora. K temu je dodal še nekaj obrabljenih fraz, da je internet svoboda in izjemen medij za komunikacijo, kar koristi tudi ekonomiji.

Mogoče je, da je šlo za neusklajenost resorja s premierjem oziroma poizkus pritiska. Druga možnost pa je manj prijetna, saj bi lahko šlo za enostaven preizkus, ali se bo javnost odzvala na predlog ali pa ga lahko brez...

0 komentarjev

Škodljive programe piše približno sto ljudi na svetu

vir: BBC
BBC - Vodja Europolove enote za internetni kriminal Troels Oerting je za BBC povedal, da je na svetu približno sto programerjev, ki pišejo zlonamerno programsko opremo. Dodaja, da jih Europol v grobem pozna, a jim čedalje teže parira.

Oerting, ki vodi enoto European Cyber-Crime Center (EC3) pri Europolu, je govoril v BBC-jevi radijski oddaji Tech Tent in poudaril, da največje težave povzroča brezmejnost interneta. Storilcem kaznivih dejanj ni treba niti obiskati držav, v katerih kršijo zakonodajo, medtem ko mora Europol sodelovati z organi pregona številnih držav, kar upočasnjuje lovljenje storilcev. Večina storilcev je z Rusije in drugih držav nekdanje Sovjetske zveze, kar še otežuje preiskave. Sodelovanje z Rusijo se sicer izboljšuje, diplomatsko dodaja.

Dejstvo...

22 komentarjev

O sorazmernosti uporabe prometnih podatkov 1200x na leto

Če bi slovenska policija prometne podatke (rdeči stolpec) zares uporabljala "praviloma pri obravnavanju težjih kaznivih dejanj", bi bilo število teh ukrepov vsaj primerljivo z letnim številom obsojenih na "težje" kazni (vsaj 3, če ne 5 let zapora, desna stran grafikona). Tako pa zgleda, da jih uporabljajo za bolj ko ne vsako nebagatelno kaznivo dejanje.

Slo-Tech - Inštitut za kriminologijo pri ljubljanski Pravni fakulteti je minuli teden gostil strokovni posvet o posledicah julijske razveljavitve obvezne hrambe prometnih podatkov. Dogodek je bil za poletni čas presenetljivo dobro obiskan, predvsem pa ni pa manjkalo predstavnikov policije in tožilstva, z vseh nivojev obeh struktur. Bili so si edini, da retencijo nujno rabimo oz. točneje, da jo "čimprej", "takoj",...

17 komentarjev

Sodišče EU odpravilo direktivo o obvezni hrambi prometnih podatkov

Slo-Tech - Sodišče Evropske Unije je v današnji sodbi direktivo EU o obvezni hrambi prometnih podatkov označilo za izjemno resen poseg v temeljno človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov in jo odpravilo.

Hramba zgodovinskih podatkov o uporabi komunikacijskih naprav v obliki, kot jo med drugimi prakticira tudi Slovenija, je v nasprotju z Listino EU o temeljnih pravicah, so zapisali, saj predstavlja nesorazmeren poseg v človekovo pravico do zasebnosti in zaščite osebnih podatkov.

Spomnimo, direktiva že od l. 2006 določa, da morajo telekomunikacijski operaterji prometne podatke o vaših klicih in dostopih do interneta hraniti najmanj šest mesecev in največ dve leti. Podatki morajo biti na voljo organom pregona za odkrivanje storilcev resnih kaznivih dejanj.

Sodišče je takšen poseg označilo kot pretiran. Direktiva namreč ne pove, koliko časa je potrebno hraniti te podatke glede na tip podatka in glede na resnost kaznivega dejanja. V Sloveniji operaterji omrežij podatke...

36 komentarjev

Žiga Turk: kdor ni z nami, je proti nam (2)

Temni časi

vir: Slate
Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

51 komentarjev

Podatki o bančnih transakcijah SWIFT dostopni ZDA

Heise - Zgodilo se je, kar smo pričakovali in napovedali že dlje časa. Evropski parlament je danes s 484 glasovi za in 109 proti sprejel nov transatlantski sporazum o posredovanju podatkov o finančnih transakcijah iz sistema SWIFT Združenim državam Amerike. Sporazum bo veljal pet let, nato pa ga bo potrebno s pristankom vseh notranjih ministrov EU podaljšati. Sicer lahko tako EU kakor tudi ZDA kadarkoli odstopita od sporazuma brez nadaljnjih pojasnil.

Za svoj Terrorist Finance Tracking Program bodo od avgusta dalje ZDA imele dostop do naslednji podatkov: ime in naslov nalogodajalca, prejemnik, višina nakazila za nakazila v EU in v tretjih državah, ki bodo tekla preko SWIFT-a.

Spomnimo, da so ZDA vse od leta...

31 komentarjev

Britanske kamere ne pomagajo reševati zločinov

CCTV-kamera

Telegraph News - Nobena skrivnost ni, da je London (in Velika Britanija nasploh) prepreden z ničkoliko CCTV-kamerami, ki neprestano budno beležijo dogajanje v svoji okolici. V celi državi imajo štiri milijone kamer ali eno na 14 prebivalcev. O smiselnosti in uporabnosti teh pripomočkov je bilo prelitega že mnogo črnila, zgodbo pa lahko strnemo v dva tabora - nasprotnike, ki menijo, da gre za grob poseg v zasebnost, in zagovornike, ki hvalijo višjo varnost, ki jo spričo kamer uživamo.

BBC poroča, da je interno policijsko poročilo pokazalo, da kamere prav učinkovita pomoč pri razreševanju zločinov niso. V enem mesecu so posnetki pomagali identificirati osem izmed 269 roparjev. Še večkrat na policijo letijo očitki, da si policisti pri lovu za storilci...

35 komentarjev