Slo-Tech - Leta 2002 je Danec Henrik Aasted Sørensen izdal verzijo 0.1 razširitve AdBlock za brskalnik Firefox, leta 2009 pa Američan Michael Gundlach za Chrome in pozneje Safari. Od takrat je to orodje za lažje navigiranje po medmrežju preneslo že več kot 60 milijonov uporabnikov. Ves ta čas pa ni manjkalo kontroverznosti, saj ustvarjalci pravijo, da je blokiranje oglasov samo še ena oblika piratstva. Lahko pa, da bo vsega že kaj kmalu konec (vsaj na brskalnikih Chromium).



Januarja 2023 bo Google Chrome nehal podpirati Manifest v2 (Mv2) - ta omogoča uporabo chrome.webRequest API - in bo začel uporabljati verzijo Manifest v3 (Mv3). To bo močno okrnilo uporabnost dodatkov za blokiranje oglasov na vseh brskalnikih Chromium (Vivaldi, Brave, Edge...)

So se pa temu že odrekli pri Mozilla Firefox-u, ki bo blokiranje oglasov še vedno dopuščal v polni meri in tako upal na rast deleža uporabnikov na trgu brskalnikov.

Slo-Tech - Pomudimo se še malo pri blokiranju oglasov, ki v zadnjih mesecih sproža ogromno polemik na internetu. Kot pri toliko drugih ravnanjih, se je tudi to pot aktivnost problematizirala, ko jo je usvojila kritična masa. Pri pripomočkih za blokiranje reklam v brskalnikih je očitno to okrog 20 odstotkov, kolikor znaša svetovni delež njenih uporabnikov med vsemi brskajočimi po internetu. In medtem ko se nekatere strani srdito borijo proti blokiranju oglasov, je drugim vseeno.

V debato se je vmešala namreč tudi stran Stack Overflow, kjer je uredniški odbor zavzel diametralno nasprotno pozicijo kot na primer Wired. Steve Feldman,...

Wired News - Čedalje več uporabnikov interneta brska z vključenimi orodji za blokiranje oglasov, zaradi česar so se na preizkusi znašle strani, ki se financirajo od prikazovanja oglasov. Rešitvi zagate, ki se v zadnjem času pogosto uporabita, sta onemogočenje dostopa do vsebin ob vključenem blokiranju oglasov ali zakup plačljivega dostopa. Bildu bo tako sledil tudi Wired.

Kot so zapisali pri priljubljenem spletnem časniku, bodo v prihodnjih dneh onemogočili dostop z AdBlockom in podobnimi programi. Ugotovili so namreč, da že kar 20 odstotkov obiskovalcev uporablja tovrstne metode, kar ogroža vzdržnost njihovega financiranja. To je tudi približno odstotek ljudi, ki nasploh uporabljajo blokiranje oglasov. To seveda ne pomeni, da morate izključiti AdBlock, le Wired bo...

Extremetech - Sredi decembra se je Forbes odločil preizkusiti, koliko obiskovalcev njihove strani bi bilo pripravljenih izključiti vtičnike za blokiranje oglasov v svojem brskalniku. In ko so nekateri to storili, so nehote prejeli malware.

Debata o moralnosti uporabe programov za blokiranje reklam na internet ima že dolgo brado, posebej aktualna pa postaja v zadnjem času, saj se število njihovih uporabnikov povečuje. Ker so oglasi za številne spletne strani, od navadnih blogov do velikih novinarskih hiš, ključni vir prihodkov, predstavlja njihovo blokiranje problem. Rešujejo ga na različne načine, med katerimi je najradikalnejši onemogočanje dostopa do strani ob vključenem blokiranju oglasov, kar počne Bild.

Forbes je decembra začel podoben...

Slo-Tech - Asus je napovedal, da bodo prihodnje leto na svoje pametne telefone in tablice prednameščali in privzeto vključili program za blokiranje oglasov AdBlock Plus. Nameščen bo v Asusov privzeti brskalnik, medtem ko bodo uporabniki Chroma, Firefoxa in ostalih brskalnikov morali za morebitno blokiranje še vedno poskrbeti sami. AdBlock Plus blokira vse oglase, ki niso del programa Acceptable Ads. Vanj se uvrstijo oglaševalci, katerih oglasih niso moteči, se držijo uveljavljenih smernic in dobrego okusa, ter seveda nekaj tudi plačajo.

Na namiznih računalnikih je blokiranje oglasov čedalje popularnejše, smo ugotavljali že avgusta. V Sloveniji na primer reklame blokira skoraj petina uporabnikov (19 odstotkov), kar je zgolj...

Slo-Tech - Vsebine na internetu se mogoče zdijo zastonj, a jih vseeno mora nekdo plačati. Za strani, ki ne živijo od prodaje izdelkov, sta glavna vira dva: naročnine in oglaševanje. Čim več oglasov ko stran prikaže in predvsem dobi klikov nanje, tem večji prihodek ima. Uporabniki se seveda proti čedalje bolj vsiljivim reklamam borijo na različne načine, največkrat z dodatki za brskalnike (npr. AdBlock), ki oglase skrijejo, zaradi česar lastniki strani hudujejo. Nemškega založnika Axel Springer je to tako razjezilo, da je blokiral dostop do tabloida Bild.

Če poizkusite obiskati stran Bild.de in uporabljate...

Slo-Tech - Adobe in dublinsko podjetje PageFair sta objavila rezultate raziskave o uporabi orodij za blokiranje oglasov na internetu, ki kaže na njihovo čedalje večjo priljubljenost. Ugotovili so, da okrog 198 milijonov uporabnikov interneta redno uporaba tovrstna orodja, kar naj bi ponudnike vsebine letos stalo okrog 22 milijard oglaševalskih prihodkov.

Število uporabnikov orodij za blokiranje reklam se je v zadnjem letu povečalo za 41 odstotkov, v...

The Telegraph - Reklame so postale sestavni del interneta. Ker mnoge strani od njih živijo, smo jih prisiljeni gledati, če ne uporabimo kakšnega vtičnika (recimo AdBlock) za njihovo blokado. V Veliki Britaniji so izračunali, koliko bi na Otoku stal internet, če bi se financiral z naročnino in na njem ne bi bilo oglasov.

Britanske spletne strani so imele lani 6,4 milijarde funtov prihodkov, uporabnikov spleta pa je tam 45 milijonov. Iz teh številk so izračunali, da bi moral posameznik letno plačati 140 funtov (okrog 180 evrov), da bi brez oglasov zbrali enako količino denarja. Pri tem se niso ukvarjali z vprašanjem, kako bi denar zbrali in še pomembneje, kako bi ga razdelili.

Ta številka je zanimivo blizu...

PC Magazine - Z obsodbo kolovodje Dirka B. na 4 leta in 6 mesecev zapora ter plačilo 3.7 milijona evrov denarne kazni je nemško tožilstvo ta teden sklenilo dve in pol leti dolgo preiskavo zoper operaterje portala kino.to. Stran so zasegli junija lani, ob tem pa izvedli več deset hišnih preiskav v Nemčiji, Franciji, Španiji in na Nizozemskem. Malo kasneje so na bančnih računih v Nemčiji in Španiji našli 2.5 milijona evrov nezakonitih prihodkov iz oglaševanja in naročnin na stran. Sledili so sodni postopki in obsodbe. Glavni dizajner strani je decembra lani dobil poltretje leto, programer pa letos aprila štiri. To so sorazmerno visoke kazni, upoštevajoč, da je šefica podobne ameriške operacije...

Slo-Tech - Danes so v slovenskem dnevniku Delo najavili skorajšnjo uvedbo plačljivega dostopa do vsebin, ki bo osnovan na slovaškem modelu. Tam so projekt Piano uvedli lanskega maja, o čemer smo obširno pisali. Bistvo sistema Piano je povezava več časnikov pod skupni plačljivi zid, tako da bralcem svoje vsebine ponujajo po plačilu enotne naročnine, ki zajema dostop do vseh povezanih medijev. Prihodki se nato delijo sodelujočim medijem sorazmerno s časom, ki ga uporabniki na njihovih podstraneh prebijejo.

V Sloveniji bo sistem Piano začel delovati v ponedeljek, 16. januarja. Vanj bosta povezana Delo in Slovenske novice, bržkone pa tudi Dnevnik, Večer, Žurnal24, Primorske novice, Dolenjski list,...

Heise - Nemški Ebay, ki je najbolj pogosto uporabljeni Ebay v Sloveniji, je v pismu uporabnikom najavil, da bodo s 13. junijem 2011 nekoliko spremenili obračunavanje provizij in stroškov za oddajo oglasov, ki bodo pomenile dražje dražbe za prodajalca. Podražile se bodo avkcije za izdelke, ki so cenejši od 500 evrov, razen za avtomobile, plovila, ladje in - naročniške pogodbe za mobilne telefone.

Brezplačen ostaja osnoven oglas, pri katerem se licitacija prične pri enem evru, ki se pojavi v eni kategoriji in ima eno sliko. Drugačna pa bo tarifa za dražbe, kjer je začetna cena višja. Doslej je bila provizija odvisna od cene (do 50 evrov 8 odstotkov, do 500 evrov 4 evre in 5 odstotkov, nad 500 evrov 26,5 evra in 2 odstotka), sedaj...

Europa.eu - Evropska komisarka za digitalno agendo Neelie Kroes je imela včeraj dolg govor, s katerim je orisala novo javno-zasebno partnerstvo za internet prihodnost (FI-PPP). Gre za nov evropski projekt, ki bo potekal v treh fazah v naslednjih petih letih in bo z investicijo 600 milijonov evrov poizkusil predrugačiti, prenoviti in izboljšati internet.

Trenutno je svetovna interneta ekonomija ocenjena na 500 milijard evrov letno, njena rast pa na 12 odstotkov letno. Do leta 2015, ko se projekt izteče, bo po projekcijah dosegla 800 milijonov evrov, kar bo predstavljajo znaten (5,8-odstotni delež) evropskega bruto družbenega proizvoda. Toda ker je bil internet ustvarjen v 70. letih za uporabo, ki z današnjo nima nič skupnega,...

The New York Times - Še malo statistike preteklega leta, kar se tiče interneta. Bili smo nadpovprečno komunikativni, so izračunali na Pingdomu, saj smo poslali 107 bilijonov elektronskih sporočil. Za to je poskrbelo 1,88 milijarde uporabnikov elektronske pošte z 2,9 milijarde elektronskih predalov, torej je v povprečju vsak poslal 57 tisoč sporočil. Verjetno je odveč poudarjati, da je velika večina odpadla na nezaželeno elektronsko pošto - spam. Kljub temu je bilo legitimne pošte dobrih 10 odstotkov, kar pomeni, da je povprečen uporabnik poslal 17 sporočil dnevno.

Skupno ima internet 1,97 milijarde uporabnikov, izmed katerih jih je 825 milijonov v Aziji, 475 milijonov v Evropi in 266 milijonov v Severni Ameriki, 205 milijonov v Srednji in Južni Ameriki, 110 milijonov v Afriki, 63 milijonov na...