Slo-Tech - Evropsko sodišče za človekove pravice je spet ugotovilo, da slovenski organi preiskave in pregona niso ravnali skladno z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prav tako Evropske konvencije o človekovih pravicah ne razumejo niti slovenski ustavni sodniki (no, tudi drugi sodniki so bili že “okarani”, upravnemu sodišču je pred dvema mesecema Evropa tako razložila, da ne razume upravnega prava - čeprav je upravno sodišče vmes ugotovilo, da v bistvu Strassbourg ne razume). Tokrat se je ESČP ukvarjalo z vprašanjem, ali lahko policija pridobiva podatke o dinamičnih naslovih IP brez odredbe sodišča. In ali imajo tudi pedofili človekove pravice.

Vse se je začelo leta 2006, ko je domnevni (no, v Sloveniji do sedaj obsojen na vseh sodnih inštancah) pedofil Benedik prek P2P programa prenašal datoteke z otroško pornografijo. Pretakanje prepovedane vsebine iz internetov so zaznali švicarski policisti, ki so o tem obvestili slovenske. Slovenska policija je - brez pomisleka - od ISP...

ECJ - Sodišče Evropske skupnosti je včeraj razsodilo, da pravica do pozabe ne velja za osebne podatke, ki se nahajajo v registrih podjetij. Po mnenju sodišča je namreč namen javnosti tovrstnih registrov zagotavljanje pravne varnosti ter varovanje interesov tretjih oseb v razmerju do delniških družb in družb z omejeno odgovornostjo. Te pravice po mnenju sodišča v primeru podjetij, ki nastopajo na trgu ter zastopnikov, ustanoviteljev in nadzornikov teh podjetij, prevladajo nad pravico do zasebnosti.

Sodišče je v svojem mnenju tudi poudarilo stališče, da je dostopnost osebnih podatkov iz registrov podjetij potrebna tudi "več let" po tem, ko podjetje preneha obstajati.

Postopek pred sodiščem je leta 2007 sprožil Salvatore Manni, direktor italijanskega podjetja, ki je zgradilo turistični kompleks v Italiji. Njegovo podjetje kompleksa po izgradnji ni uspelo prodati, saj je bilo iz javnih registrov razvidno, da je bil g. Manni pred tem upravljavec drugega podjetja, ki je leta 1992...

Slo-Tech - "Vrh slovenske policije je vedel za moje početje." To trdi najbolj znan slovenski heker in nekdanji tajni sodelavec policije Dejan Ornig. V intervjuju za Nova24TV je Ornig tudi razkril, kako je potekalo sodelovanje s policijo, ter da je po razkritju nepravilnosti bil deležen tudi groženj. V oddaji so tudi predstavili težave, ki jih ima Komisija za nadzor na obveščevalno-varnostnimi službami pri pridobivanju dokumentov, s katerimi bi lahko ugotovili odgovornost za takšno početje znotraj policije.

Ornig je v javnosti postal znan kot heker, ki je odkril varnostne ranljivosti v komunikacijskem sistemu TETRA, kasneje pa je še razkril, da je kot tajni policijski sodelavec vdiral v komunikacijsko zasebnost za policijo zanimivih posameznikov.

Prispevek je vsekakor vreden ogleda, saj po eni strani razkriva nekatere neprijetne stvari o slovenski policiji, s katerimi bi javnost vsekakor morala biti seznanjena. Po drugi strani pa tudi kaže, kaj se lahko zgodi posameznikom, ki si upajo na...

Slo-Tech - Kot kaže, so se pomena varnosti komunikacij začeli zavedati tudi na policiji. 12. decembra 2016 je namreč ministrstvo za notranje zadeve po pooblastilu policije objavilo javno naročilo male vrednosti za vzpostavitev sistema za zaščito mobilne telefonije in najem licenc št. 430-765/2016.

Razpisna dokumentacija je zahtevala, da sistem omogoča ščitenje govora in podatkovnega prenosa na napravah z Android in iOS operacijskim sistemom (posebej je bilo poudarjeno, da mora podpirati Samsung Galaxy A5), »end-to-end« šifriranje govora, SMS sporočil in prenosa datotek, iz uporabniškega vmesnika pa mora biti jasno razvidno kdaj je komunikacija šifrirana in kdaj ne. Omogočeno mora biti shranjevanje datotek in SMS sporočil v šifrirano shrambo ter možnost ločenega imenika. Rešitev naj bi tudi omogočala možnost upravljanja zasebnih uporabniških skupin, uporaba vseh zaščitnih mehanizmov pa mora biti avtenticirana in avtorizirana.

Ena izmed zahtev policije je bila tudi, da mora biti upravljanje...

Reuters - Microsoft se vse od lanskega junija, ko je bil razkrit kot prav prvi med ameriškimi tehnološkimi velikani, ki so se priključili NSA-jevemu prisluškovalnemu programu PRISM, strašno trudi izboljšati svojo javno podobo vis-a-vis spoštovanja zasebnosti. Del tega je tudi njihova februarja dana obljuba, da bodo podatke svojih evropskih uporabnikov hranili v Evropi, kjer bodo zaščiteni v skladu z evropskimi zakoni.

Kar bi, seveda, predstavljalo določene praktične probleme za ameriške preiskovalce, tožilce ter diplomatsko ekipo na ministrstvih za pravosodje in zunanje zadeve, če bi, denimo, rabili pridobiti vsebino e-poštnega nabiralnika od Outlook.com uporabnika v Evropi, zdaj gostovano na Microsoftovem strežniku na Irskem.

...

Slo-Tech - Po objavi prispevka o policijskem zavajanju glede uporabe pooblastil, ki so bila namenjena pridobivanju podatkov o uporabnikih telekomunikacijskih storitev, ki so prepovedali objavo svoje številke v telefonskem imeniku zoper upravljavce spletnih strani, se je danes odzvala tudi slovenska policija.

Spomnimo, šlo se je za preiskavo kaznivega dejanja razžalitve zoper župana, ki naj bi jo med septembrom in decembrom lani v šestih komentarjih komentarjih na...

Slo-Tech - Slovensko Ustavno sodišče je nedavno zavrnilo ustavno pritožbo I.B. iz Kranja, ki ga je švicarski Interpol februarja l. 2006 dobil pri deljenju otroške pornografije na eMuli. Pritožil se je zato, ker ga je naša policija identificirala brez sodne odredbe. Ustavni sodniki so mu odvrnili, da ta ni bila potreba, ker je komuniciral na način, kjer ni mogel pričakovati zasebnosti, pa še svoj IP je velikodušno delil naokrog.

14. [T]o vodi v zaključek, da je šlo za odprto komunikacijo z vnaprej nedoločenim krogom neznancev, ki po vsem svetu uporabljajo internet in ki so pokazali interes za izmenjavo določenih datotek, hkrati pa uporabnikom te mreže dostop do IP-naslovov drugih uporabnikov ni bil omejen. Zato po...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Wikipedia - Ne da bi podcenjevali resnosti boja proti kriminalu oziroma terorizmu, moramo vendarle izpostaviti eno skrajno zaskrbljujočo misel: politiki širom oble se (ponovno? preprosto?) ne čutijo več dolžne kaj posebej utemeljevati posegov v človekovo pravico do miru pri svojem vsakodnevnem življenju in delu (zasebnost). Nova policijska pooblastila so kar sama od sebe "sorazmerna" in "nujna", škodljive posledice iz njih "zanemarljive", nasprotovanje njim pa "čudno" in "nedržavotvorno", če ne kar "sumljivo". Sorazmernost ukrepov se domneva ali domišlja, naj se slučajno že znajde na mizi.

Zgodovina cenzure je dolga, trnova ter lep opomnik na pomen in nevarnost, ki so jo...

Slo-Tech - Medtem ko se američani ukvarjajo s protestiranjem proti predlogom SOPE in PROTECT IPja, smo v Sloveniji kot vedno že korak naprej.

Ko je januarja 2010 državni zbor sprejel novelo Zakona o igrah na srečo, smo pisali, da tako Slovenija ponovno odpira vrata spletni cenzuri. Te dni pa je UNPIS pričel na Upravnem sodišču dobivati odredbe s katerimi se uveljavlja preblisk, ki so ga v (strokovnem) mnenju pripravljenem za nekega velikega ponudnika dostopa do interneta prebrali jeseni 2010. Že tako sporno zakonsko možnost blokade spletnih strani so nadgradili s preusmeritvijo na svojo domačo stran. V izvirniku se zahteva glasi, da mora ISP onemogočiti pretvorbo tekstovnih spletnih naslovov igralnice v pravi IP naslov tako, da vrne IP naslov spletne strani www.infounpis.si.

Seveda UNPIS na tej spletni strani ne bo beležil prav nobenih podatkov o obiskovalcih (častna skavtska), saj bi bila vzpostavitev tovrstne zbirke protipravna. Prav tako bodo zavestno ignorirali piškotke z avtomatsko...

Slo-Tech - Na spletni strani Ustavnega sodišča je bila včeraj objavljena razsodba iz 8. januarja 2009 v katerem je Ustavno sodišče sprejelo odločitev o zahtevi za oceno ustavnosti 21. člena Zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji.

Kot je znano je postopek za oceno ustavnosti pred približno letom dni sprožila Informacijska pooblaščenka in sicer zato, ker je v inšpekcijskem pregledu na SOVI ugotovila, da SOVA izvaja nadzor mednarodnih sistemov zvez tako, da prisluškovanje odobri direktor SOVE. Zakon o SOVI namreč določa, da lahko tako odredbo za prisluhe mednarodnim sistemom zvez izda direktor SOVE sam, po mnenju Pooblaščenke pa je to neustavno, saj 37. člen Ustave izrecno zahteva odredbo sodišča.

Ustavno sodišče si je za odločanje vzelo skoraj leto dni, nato pa odločilo, da zahtevo za oceno ustavnosti zavrže.

V obrazložitvi je Ustavno sodišče zapisalo, da je Pooblaščenka v okviru inšpekcijskega postopka ugotovila, da je SOVA v konkretnem primeru osredotočeno spremljala tuj...

Slo-Tech - Drugega oktobra 2008 je Ustavno sodišče sprejelo pomembno odločitev glede varstva komunikacijske zasebnosti v Sloveniji. Gre za odločbo Up-106/05, v kateri je sodišče odločilo glede preiskave zaseženega mobilnega telefona.

Pritožnik je bil pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici obsojen za kaznivo dejanje neupravičenega prometa z mamili. V kazenskem postopku je zatrjeval, da so bili podatki, ki so se nahajali na zaseženi kartici SIM, pridobljeni brez odredbe preiskovalnega sodnika, zato naj bi šlo za nedovoljene dokaze. Policija je namreč pritožniku med zakonito izvedeno preiskavo zasegla mobilni telefon ter ga nato, vključno s SIM kartico pregledala. Po pritožnikovem mnenju pa naj bi bilo to preiskovanje nezakonito, saj policija ni pridobila še (dodatne) odredbe za nadzor nadzor telekomunikacij.

Ustavno sodišče je v primeru odločilo, da poseg v svobodo komuniciranja ni dovoljen brez predhodnega dovoljenja sodišča ter s tem dalo prav pritožniku. S tem se je Ustavno sodišče tudi...