Slo-Tech - Eno izmed meril za ocenjevanje raziskovalcev in znanstvenikov je citiranost njihovih del, kar v zadnjih letih zaradi inflacije citatov postaja čedalje manj uporaben kazalnik. Pretirano samocitiranje in navzkrižno citiranje sta že vrsto let znana načina za umetno napihovanje citiranosti posameznika, sedaj pa imamo neizpodbitne dokaze, da je citate možno preprosto kupiti.

Raziskovalci z newyorške univerze so pod drobnogled vzeli orodje Google Scholar, ki je zaradi brezplačnosti in odprtosti med najbolj priljubljenimi za spremljanje akademske produkcije avtorjev. Podatke z Google Scholarja za ocenjevanje uporabljajo tako financerji raziskovalnih projektov kakor delodajalci.

Analiza 1,6 milijona profilov je pokazala, da so prevare povsem možne. Doslej so bili glavni načini za napihovanje citiranosti: samocitati, navzkrižno citiranje (citation cartels) in prisilno citiranje (denimo nadrejenih ali recenzentov). Določen teh tovrstnih citatov je zdrav in potreben, zato je toliko teže...

Slo-Tech - Naslov je namenoma provokativen. Včeraj je Clarivate objavil težko pričakovano preglednico na dobrih dvesto straneh, kjer so izračunani faktorji vpliva za 21.500 znanstvenih revij na dobrih 250 področjih in vedah. Letošnji seznam je še daljši kot običajno, ker so vključili vse revije iz zbirke Web of Science Core Collection. Za razliko od prejšnjih let so faktorji vpliva izračunani na eno decimalno mesto in ne več na tri.

Na tem seznamu je revija CA: A Cancer Journal for Clinicans na prvem mestu s faktorjem vpliva 254,7. Sledijo ji Lancet s 168,9, New England Journal of Medicine s 158,5 in Journal of the American Medical Association s 120,7. Prva splošna revija je šele na 18. mestu, in sicer je to prestižni Nature s 64,8. Te številke jasno povedo, da imajo revije s področja medicine najvišje faktorje vpliva. Niso najboljše, temveč je to specifika področja.

Faktorji vpliva se izračunajo tako, da se število citiranih člankov iz revije v minulih dveh letih (2020, 2021) deli s...

Slo-Tech - Sundarapandian Vaidyanathan je v svetu znanosti sorazmerno neznano ime. Poučuje na raziskovalnem inštitutu Vel Tech v Chennaiju, kjer se ukvarja s teorijo kaosa in nelinearno dinamiko. Za njegova dela ni slišal skoraj nihče, zato je pogled v njegovo bibliografijo presenetljiv. Ima več kot 18.000 citatov in Hirschev indeks 88, kar sta številki, ki ju bodo takoj razumeli vsi raziskovalci in znanstveniki. Za laike: po bibliometričnih kazalnikih je Vaidyanathan znanstveni velikan, ki se lahko postavi ob bok nobelovcem.

Vaidyanathan...

Slo-Tech - V znanstveni reviji Tumor Biology so umaknili (retract) 107 znanstvenih člankov, za katere se je izkazalo, da niso šli skozi pošteno recenzijo pred objavo. To še zdaleč ni prvi umik znanstvenih člankov, je pa eden večjih, še zlasti ker so vsi članki iz iste revije. To spet odpira debate o funkcioniranju znanosti.

O znanstvenem kolesju od rokopisa do članka smo že večkrat pisali, a vseeno povzemimo, kako objava članka poteka in kaj se je zgodilo v konkretnem primeru. Raziskovalska uspešnost se meri skoraj izključno s prestižnostjo člankov, ki jih uspejo o svojih rezultatih objaviti znanstveniki. Merilo za prestižnost člankov pa je, žal, faktor vpliva revije, v kateri članek...

Nature - V znanosti je lepo, če rešite velik problem ali odgovorite na pomembno vprašanje, recimo odkrijete teorijo relativnosti ali pojasnite obliko molekule DNK. Toda v današnjem času hiperprodukcije člankov in pomanjkanja raziskovalnih mest ter denarja za financiranje je še lepše, če napišete čim več člankov, ki naberejo čim več citatov.

Nihče sicer neposredno ne trdi, da je članek z več citati boljši od tistega z manj, a število citatov ostaja srž večine...

Nature - Na teh straneh smo že večkrat pisali o spornem ravnanju, ki ga zasledimo v akademskih vodah in sega od še najbolj nedolžnega nepotrebnega citiranja (da bi si zvišali možnost objave članka) do hudih finančnih prevar pa vse do absurdnih objav nesmiselnih člankov. Cyril Labbé z Univerze Joseph Fourier v Grenoblu je sestavil računalniški algoritem za odkrivanje nesmiselnih računalniško generiranih člankov, ga pognal skozi povzetke s konferenc (proceedings) iz let 2008-2013 in našel 120 popolnoma nesmiselnih člankov. Ti niso bili objavljeni v kakšnih obskurnih revijah, ampak večinoma pod okriljem IEEE, manjši del pa v Springerjevih publikacijah.

Kot je znano, sestaviti nesmiseln znanstveni članek ni posebno težko, še zlasti od leta 2005, ko so na MIT-u pripravili SCIgen. Gre za orodje, ki...

Slo-Tech - Naslednja težava, s katero se soočamo v znanosti (in še marsikod), je trajnost oziroma dolgoživost podatkov. Zanemarimo tistih nekaj škandalov, ko so brezvestni raziskovalci ponarejali rezultate raziskav objavljali neresnične, izmišljene ali prerejene podatke. Tudi povsem legitimni podatki imajo težavo, da počasi izginjajo v digitalna večna lovišča. Kanadski raziskovalci so ta problem pogledali in ugotovili, da je izjemno razširjen in obsežen (znanstveni članek).

Ohranjanje digitalnih podatkov je velik problem na vseh področjih, tako domače hranjenje fotografij kot vzdrževanje arhivov v podjetjih. Po eni strani podatke vsake toliko časa preseneti odpoved strojne opreme, ko lahko...

Slo-Tech - Večkrat smo že pisali o tegobah znanstvenikov in raziskovalcev, ki se morajo soočati s kruto realnostjo publish or perish (objavljaj ali pogini), ki je še posebej kričeča prav v državah, kot je Slovenija. ARRS namreč kot najbolj zveličavni kriterij za znanstveno odličnost postavlja število točk, kjer največ šteje število objavljenih člankov in citatov, ki jih ti dosežejo. O tem več v nadaljevanju, sedaj pa poglejmo eksperiment, ki ga je za Science opravil harvardski biolog John Bohannon.

Veliki založniki znanstvenih revij so velik problem, saj naročnine na svoje revije drago zaračunavajo, univerze in inštituti pa so jih skoraj primorani kupiti, saj največ štejejo prav objave v teh revijah z visokim faktorjem vpliva. In ko imaš enkrat visok faktor vpliva, ki se računa kot povprečno število citatov članka iz revije v vseh revijah na svetu, bodo najboljša dela...

Slo-Tech - Afera, ki je nedavno izbruhnila zaradi ugotovljenih manipulacij faktorja vpliva nekaterih znanstvenih revij, je priložnost za osvetlitev tega problema in vnovičen razmislek. Faktor vpliva se izračunava za vsako resno znanstveno revijo, kar počne Thomson Reuters. Izračuna se tako, da se v začetku leta i+1 pogleda, koliko člankov iz leta i je citiralo v tej reviji objavljene članke v letih i-2 in i-1. O smiselnosti tega početja je bilo prelitega že ogromno črnila, tudi na naši strani. Glavni problem je, da z enakimi vatli merimo različne znanstvene discipline, ki imajo svoje zakonitosti glede citiranja in časovnega zamika med objavo in citiranostjo. Na primer, biokemijski članki imajo običajno veliko...

Nature - Na naši strani smo že večkrat pisali o tegobah v akademiji, ki zadevajo objavo znanstvenih člankov in predvsem žafransko drage revije (glej spodnje povezave). Največ točk pač prinesejo objave v uglednih revijah z visokim faktorjem vpliva (IF). Naročnina na te revije še zdaleč ni poceni, zato se že nekaj let na glas razmišlja, kako bi založnike odstavili od kosa pogače. Doživeli smo tudi že bojkote najbolj pohlepnih založnikov.

Problem je v osnovi zelo enostaven. Članke brezplačno napišejo raziskovalci (v bistvu ne brezplačno, ampak jih financirajo...

SCIRP - Marcie Rathe z Univerze Južne Severne Dakote v Hooplu je 3. avgusta 2012 v odprto znanstveno revijo Advances in Pure Mathematics poslal članek s področja teoretične matematike s hudo učenim naslovom, ki ga zaradi kmalu očitnih razlogov ne bomo prevajali (Independent, Negative, Canonically Turing Arrows of Equations and Problems in Applied Formal PDE). Le deset dni pozneje, kar je za matematične članke zelo hitro, so v reviji članek sprejeli v objavo in avtorju poslali kratek seznam pripomb, po katerih naj članek pred objavi malo popravi. Pripombe so bile površinske narave, nanašale so se na povzetek,...

Slo-Tech - Veste, kako se ocenjuje ali bolje rečeno poizkuša oceniti kakovost znanstvenoraziskovalnega dela? Vrhunska znanost občasno zaide v poljudne revije in zelo redko celo v dnevno časopisje, a ogromen delež dela in raziskav je objavljen v znanstvenih revijah, kjer jih berejo le strokovnjaki z danega in sorodnih področij. Obstoji pa še druga pomembna skupina ljudi, ki bi morala biti še posebej seznanjena z rezultati...

Slo-Tech - Boju proti povampirjenim založnikom znanstvenih revij, ki sta ga letos razpihala Timothy Gowers in John Baez, tlel pa je že od prej, se je do danes pridružilo že več kot 10.000 znanstvenikov in organizacij. Pridružuje se tudi Harvard, ki bo zmanjšal število naročenih plačljivih revij in vzpodbujal objavljanje v prosto dostopnih.

Glavni problem so astronomske cene, proti katerim se univerze, inštituti in knjižnice sploh ne morejo boriti. Založniki, kot je Elsevier, izkoriščajo dejstvo, da so nekatere njihove revije ključne oziroma najpopularnejše na svojem področju. Ker imajo najvišje faktorje vpliva (impact factor, ki se za posamezno leto računa kot razmerje med številom citiranih člankov, ki jih je revija objavila, in številom vseh v njej objavljenih člankov), so...

Slo-Tech - Če bi vas kdo vprašal, kako dobro varujete svoje geslo za prijavo v COBISS in koliko mislite, da je vredno, bi se vam zdelo vprašanje nenavadno? Geslo za prijavo v knjižnični sistem ni vredno malo, še posebej če ste vpisani na katero izmed univerz, ker omogoča oddaljeni dostop do vrste znanstvenih revij, ki jih univerze naročujejo. Naročnine ali posamezni članki so sila dragi (posamezen članek stane do 40 dolarjev), zato univerze za svoje študente in zaposlene kupijo skupinske naročnine na najpomembnejše revije.

V Sloveniji sicer nimamo naročenih vseh, kot je to slučaj na boljših ameriških univerzah (konkretno, na kampusu v Princetonu je brskanje po člankih prav prijetno, saj se odpre prav vse brez nadležnega plačljivega zidu), a imamo zavidljive zbirke. V tujini pa imajo sedaj problem s preprodajo teh gesel, saj podjetni Kitajci na svoji dražbeni platformi Taobao (deluje podobno kot Ebay) že lep čas za prgišče dolarjev ali centov ponujajo veljavna gesla in navodila, kako se...