Slo-Tech - Angleška agencija za javno zdravje PHE (Public Health England) je priznala, da so zaradi računalniške napake nápak obdelali 15.814 pozitivnih rezultatov testa na prisotnost SARS-CoV-2, ki so bili izvedeni med 25. septembrom in 2. oktobrom. Šlo je večinoma za bolnike z lažjim potekom bolezni, ki so jih testirali v zdravstvenih domovih in ne v bolnišnicah. Tedensko število okuženih je zato za skoraj 16 tisoč prenizko, prav tako pa niso obvestili približno 50.000 ljudi, ki so bili v stiku z omenjenimi.

Britanski premier Boris Johnson je dejal, da se je zgodila napaka, ko je nekaj podatkov "odrezalo". Sedaj so obvestili ljudi, ki so bili pozitivnih na izgubljenih testih, poteka pa tudi epidemiološka preiskava, torej sledenje in obveščanje njihovih stikov. Zdravstveni minister Matt Hancock je zaradi tega danes sklical izredni sestanek predstavnikov lokalnih oblasti, kjer je pojasnjeval zaplet. Iz PHE sporočajo, da so sami odgovorni za napako, ki jo pripisujejo človeški napaki in...

Slo-Tech - Kratka sporočila, ki jih pošiljamo po mobilnih telefonih, ali krajše smsi so stari 25 let. Za iznajdbo, ki je revolucionarno spremenila uporabo mobilnih telefonov (od preprostega dogovarjanja do dvorjenja), je odgovoren britanski inženir Neil Papworth. Leta 1992 je v podjetju Sema Group Telecoms za Vodafone UK razvijal SMSC (Short Message Service Centre). Prvo sporočilo je bilo kratko in praznično, saj je 3. decembra direktorju Vodafona napisal "merry Christmas". To je bilo prvi sms v zgodovini. Poslan je bil z računalnika, prispel pa je na telefon Orbitel TPU 900.

Čeprav so smsi kasneje postali izjemno priljubljeni in marsikod celo zasenčili izvirno funkcijo telefona, to je pogovarjanje, so bili začetki borni. Prvi telefoni so imeli...

Washington Post - Že dlje časa je znano, da ameriška NSA zmore slediti lokaciji poljubnega mobilnega telefona kjerkoli na svetu. Ker NSA ni nič pametnejša od ostalih podobnih organizacij, le denarja imajo mogoče nekoliko več, znajo to seveda tudi drugi. Washington Post piše, da tudi privatna podjetja prodajajo orodja za sledenje lokaciji poljubnega mobilnega telefona na svetu. Kupcev ne manjka.

Washington Post se je dokopal do reklamne brošure podjetja Verint, ki trži en tak sistem z imenom Skylock, a še zdaleč niso edini. ZDA sicer omejujejo izvoz tovrstne opreme, a cel kup ponudnikov najdemo tudi izven ZDA, tako da omejitev pri nabavi praktično ni. Gre za podjetja, ki svojih orodij ne oglašujejo kar tako povprek, ampak na posebnih konferencah in...

Slo-Tech - Ministrstva so se po seriji mnenj o ravnanju policije poenotila: policisti podatkov o bralcih spletnih portalov brez sodne odredbe ne morejo pridobivati. A zdaj bi rada s spremembo zakonodaje policiji omogočila pridobivanje podatkov mimo sodišč. Informacijski pooblaščenec pa opozarja: kljub spremembam bi bilo takšno pridobivanje podatkov neustavno.


Januarja smo objavili poročilo Informacijskega pooblaščenca, ki ugotavlja ponavljajoče nezakonite prakse policije pri pridobivanju podatkov o bralcih spletnih portalov. Policija je namreč podatke od upravljavcev spletnih portalov redno pridobivala brez odredbe sodišča, kar je v nasprotju z Zakonom o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT) in z Ustavo RS.

Za kakršno koli pridobivanje podatkov o imenu, priimku, elektronskem naslovu, IP številki in ostalih podatkih o bralcih in predvsem piscih komentarjev na spletnih portalih mora namreč policija po osmem členu ZEPT in 37. členu Ustave RS pridobiti odredbo sodišča. A policija je leta...

Slo-Tech - Policija je v letu 2012 podatke o bralcih spletnih portalov od upravljavcev portalov brez sodne odredbe, kar je v nasprotju z zakonom, zahtevala v 31 primerih, le v štirih primerih pa so imeli sodno odredbo zanje. Kljub nezakoniti poizvedbi so upravljavci spletnih portalov v 23 primerih podatke o njihovih bralcih tudi posredovali, kaže 2. decembra lani izdano poročilo Informacijskega pooblaščenca.

Informacijski pooblaščenec je nadzor nad delom policije opravil na podlagi prijave enega izmed upravljavcev portala, je razvidno iz poročila, ki smo ga dobili z zahtevo na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja. V prijavi je upravljavec policiji očital, da je podatke o uporabnikih njegovega portala zahtevala brez sodne odredbe.

»Sodna odredba predstavlja osnovni element neodvisnega nadzora, kot jamstva pred neupravičenimi posege v človekove pravice, ki preprečuje arbitrarnost delovanja policije in drugih državnih organov. Varstvo posameznika v razmerju do policije je...

Slo-Tech - Eden izmed bralcev nam je nedavno pokazal svoj izpisek iz baze prometnih podatkov (retencijske baze) pri njegovem mobilnem operaterju. Gre za podatke, ki jih naši ponudniki telefonije in interneta že od septembra 2007 zbirajo na podlagi evropske retencijske direktive, kot je implementirana v XIII. poglavju našega Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1). Uradno so tam za potrebe preiskovanja "hujših" kaznivih dejanj, za dostop pa policija potrebuje sodno odredbo po 149.b členu ZKP. V praksi je ni tako težko dobiti - potrebujejo zgolj obrazloženi predlog državnega tožilca in pa razloge za sum, da je določena oseba izvršila kaznivo dejanje (oz. da je njeno življenje v nevarnosti). Gre za dokaj nizek dokazni standard, tako da policija v praksi za prometne podatke zaprosi kar v večini preiskav, kjer razpolagajo bodisi z imenom in priimkom...

Slo-Tech - O zgodbi s ti. Unijino retencijsko direktivo smo že precej pisali, prvič že leta 2004, ko je Komisija še razmišljala o obvezni hrambi prometnih podatkov za potrebe preiskave hudih kaznivih dejanj in drugih resnih potreb nacionalne varnosti. Zbiranje na "prostovoljni osnovi" je članicam sicer dovolila že l. 2002 z malo ironično poimenovano direktivo o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, obveznost pa - kot zdaj vemo - potrdila marca 2006 z omenjeno retencijsko direktivo. Rok za prenos v nacionalno zakonodajo, pri nas Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom) oz. zdaj ZEKom-1, je potekel 15. septembra 2007. Mi smo seveda požurili in kljub intenzivnemu nasprotovanju tako laične kot strokovne javnosti vse skupaj...

Informacijski pooblaščenec - Maja letos nam je Evropska komisija zagrozila z kaznijo 13.000 evrov plus drobiž dnevno (!), če ne pohitimo z implementacijo ključne telekomunikacijske zakonodaje, ki prinaša dodatne pravice v dobro uporabnikov. Najbolj se mudi z novelo e-Privacy direktive (popularno ti. "cookie direktive"), ki ponudnike spletnih strani zavezuje, da od uporabnika pridobijo soglasje, še preden na njegov računalnik postavijo kakršnekoli ne-nujne HTTP piškotke -- takšne, ki niso potrebni za prijavo ali kaj podobnega. Na ta način se - recimo, glej režime ostalih držav - zagotovi, da bo uporabnik vnaprej seznanjen z vsakršnimi oglaševalskimi vključki, ki bo lahko potencialno zbirali podatke o njegovi spletni aktivnosti, posebej za potrebe profiliranja. Rok za...

Slo-Tech - Po skoraj dveh letih prevajanja, javnih razprav in usklajevanj je ta teden vlada v parlament poslala novelo Zakona o elektronskih komunikacijah.

Kljub dolgi razpravi, si tudi tokrat policija ni mogla pomagati, da ne bi po koncu javne razprave v osnutek dodala sedme točke 166. člena:

(7) Posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona se ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke.

Nominalno se sprememba dela zaradi:

V novem sedmem odstavku je določeno, da se posredovanje podatkov o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka na podlagi pisne zahteve državnega organa skladno z določbami 149. člena tega zakona ne šteje za posredovanje hranjenih prometnih podatkov, četudi mora operater za izvedbo te zahteve vpogledati v hranjene podatke. Navedena določba je nastala kot odraz...

Slo-Tech - Danes je v veljavo stopila novela Zakona o elektronskih komunikacijah, ki jo je Državni zbor sprejel 18. decembra 2009.

Med pomembnejšimi novostmi je na prvem mestu vsekakor skrajšan rok za obvezno hrambo prometnih podatkov.
Do sedaj je veljalo, da morajo operaterji telefonskih komunikacij in ponudniki dostopa do interneta prometne podatke hraniti 24 mesecev, sedaj pa se je hramba prometnih podatkov na področju telefonije skrajšala na 14 mesecev, hramba internetnih prometnih podatkov pa na 8 mesecev. Skrajšanje vsekakor velja pozdraviti, zastavlja pa se vprašanje, zakaj hramba prometnih podatkov ni bila skrajšana na 6 mesecev, kot to dopušča direktiva EU o obvezni hrambi prometnih podatkov.

Druga pomembnejša novost zadeva posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa. V primerih varstva življenjskih interesov posameznika je operater policiji na podlagi pisne zahteve (v nujnih primerih se lahko zahtevo pošlje tudi po telefaksu) dolžan...