Slo-Tech - Ali in kako zmanjšan energijski vnos (kalorična restrikcija) vpliva na zdravje in telesa ljudi, so proučevale že številne raziskave. Učinki zmanjšanja energijskega vnosa so zelo odvisni od tega, ali to počno zdravi ljudje z normalno telesno maso, koliko znaša zmanjšanje vnosa energije, ali se spremeni tudi sestava diete itd. Dolgoročnih posledic na ljudeh še ne poznamo, zagovorniki pa trdijo, da podaljšuje življenjsko dobo. Temu pritrjujejo nekatere študije na primatih in glodavcih.

V reviji The Lancet Diabetes & Endocrinology so objavili rezultate 55 milijonov dolarjev vredne študije...

Slo-Tech - Raziskovalci z University of California so v arhivih Sugar Association izkopali dokumente iz 50. in 60. let minulega stoletja, ki dokazujejo, da so trije ugledni raziskovalci s Harvarda tedaj prejemali nerazkrito financiranje Sugar Assocation (tedaj pod imenom Sugar Research Foundation, SRF), v zameno pa objavljali pristranske znanstvene članke o neškodljivosti sladkorja. Zgodbo je objavil JAMA Internal Medicine, ki ga izdaja American Medical Association in sodi med najuglednejše medicinske revije. Na prvi pogled prazgodovinske ugotovitve so še kako relevantne danes, ker so vplivale na pol stoletja prehranskih smernic in so - brez pretiravanja - raziskovalci s svojim početjem vplivali na prehranjevanje več milijard ljudi...

The Wall Street Journal - Google in šivcarski farmacevtski gigant Novartis sta napovedala razvoj in prodajo pametnih leč, ki bodo vsebovale senzorje za merjenje ravni glukoze, kar bo olajšalo življenje bolnikom s sladkorno boleznijo.

Danes proizvajalci kar tekmujejo, kdo bo predstavil več pametnih naprav. Pametni telefoni že zdavnaj niso dovolj, zato se bitka širi na področje pametnih naprav, ki jih bomo nosili ves čas. Pametne ure so trenutno vroče žemljice, medtem ko so pametne zapestnice vsaj za zdaj videti kot strel v prazno. Google pa je šel še korak dlje in pripravil pametne kontaktne leče.

Gre za izdelek iz laboratorijev Google X, kakor se imenuje eksperimentalnorazvojni del Googla, od koder bomo dobili tudi Google Glass. Pametne leče...

Slo-Tech - V pogovornem jeziku že dlje časa označujemo debelost kot bolezen modernega časa, a v prostora za pavšalne oznake ni. Debelost je v ZDA postala bolezen šele ta mesec, ko jo je med bolezni uvrstila AMA (American Medical Association). Utemeljitev za to potezo pa je sila zanimiva: AMA želi s tem vzpodbuditi naraščajočo armado predebelih Američanov, da poiščejo zdravniško pomoč in izgubijo odvečno težo. Mnenja o potezi so deljena.

To ni tako nepomembno, kot se zdi. Pomeni namreč, da je AMA dala prednost socialnoekonomskim kriterijem pred medicinskimi, ko se je odločala, ali je neko stanje bolezen. Obstoji vrsta bolezenskih stanj, ki jih debelost v veliki meri povzroča. Nekateri tovrstni primer so skorajda simptomatični, recimo povišana...

Slo-Tech - Izteklo leto je bilo v Sloveniji sicer v znamenju varčevanja in rezov (mimogrede, Rusija bo v letih 2013-2020 skoraj potrojila investicije v raziskave in razvoj), ki niso zaobšli visokošolskega sektorja in raziskovanja, a so slovenski znanstveniki kljub temu delali zelo uspešno. Zato si poglejmo, kaj so najvidnejši slovenski dosežki znanosti v preteklem letu in kaj se je med tem dogajalo na mednarodnem prostoru.

Največje slovenske znanstvene dosežke v letu 2012 so za RTV komentirali na Kemijskem inštitutu (KI), Institutu Jožef Štefan (IJS) in pristojnem ministrstvu (MIZKŠ). Med odmevnejše dosežke na KI štejejo odkritje gena DEPTOR, ki ima pomembno vlogo pri regulaciji maščobnega tkiva in pri pojavu debelosti. S KI je...

National Post - Kanadska raziskava o debelosti je pokazala, da igranje računalniških iger redi. To ni nič novega, a odkrili so, da igranje iger predvsem krepi tek in da je to glavni razlog za debelost, ne pa pomanjkanje telesne aktivnosti.

Doslej je prevladovalo mnenje, da je igranje iger redilno predvsem zato, ker odžira čas, ki bi sicer lahko namenili fizični aktivnosti. S tem bi porabili več kalorij, kar bi se poznalo v manjšem obsegu pasu. Toda raziskovalci so v študiji, kjer je sodelovalo 22 mladih igralcev iger, ugotovili, da igranje iger vzpodbuja tek. Po enournem igranju je testna skupina pojedla 80 kilokalorij več od kontrolne, ki je ta čas le sedela v udobnem stolu.

Kaj točno krepi tek po...

Slo-Tech - Heritage Provider Network bo 4. aprila odprl natečaj za najboljši algoritem, ki bi na podlagi podatkov o življenjskem slogu, anamneze, boleznih v družini in podobnih napovedal, kolikokrat v prihodnjem letu bo nek posameznik hospitaliziran. Stroški za zdravstvo so astronomski, saj v ZDA letno nanesejo 2,8 bilijona dolarjev, v Sloveniji pa 3,2 milijarde evrov (per capita v ZDA za zdravstvo porabijo 6,4-krat več denarja), zato bi poznavanje dobrega algoritma za napoved hospitalizacij omogočilo ciljano preventivno zdravljenje, preprečevanje zapletov in ogromne prihranke. Ocenjujejo namreč, da se letno v ZDA potrati 30 milijard dolarjev samo za bolezenska stanja, ki bi jih lahko bili preprečili pred nastopom oziroma hospitalizacijo.

HPN je...

Scientific American - Ebola je smrtonosna bolezen, za katero do sedaj še ni znanega zdravila. Odkrita je bila leta 1976 v zahodnem Sudanu in vzhodnem delu Konga, do danes pa se je pojavilo kar nekaj izbruhov te bolezni z številnimi smrtnimi žrtvami. Rezervoar virusa je neznan. Edino, kar vemo je to, da se nahaja v deževnem pragozdu. Bolezen se prenaša s telesnimi tekočinami okuženega človeka in povzroča smrt zaradi nekontroliranih notranjih in zunanjih krvavitev, odpovedi jeter in ledvic ter dehidracije zaradi bruhanja in driske.

Virus ebole je najsmrtonosnejši znani virus, saj lahko umori do 90% okuženih...

ZDNet - Ste se kdaj vprašali, kako pred vesoljskimi poleti (predvsem) Nasini strokovnjaki preverijo, kako se bodo aparature in ljudje obnašali ob povratku na normalno, torej zemeljsko, gravitacijo (v primeru, da ne bo "pene")? Ker so breztežnostni poleti še vedno zamudni in tudi ne ravno poceni, pri Nasi in dveh sodelujočih univerzah uporabljajo centrifugo, ki je sposobna razvitja do dvajsetkratnega pospeška g. Naprava vsebuje dve komori za opremo, ki delujeta pri pospešku 20 g, in eno za človeško posadko, ki je omejena na 12,5 g.

Znano je namreč, da stanje zmanjšane gravitacije zmanjša gostoto kosti, povzroči pa tudi ohlapnost mišic in prerazporeditev telesnih tekočin, kar lahko ima usodne posledice ob vrnitvi na Zemljo. Tako lahko s simulatorjem ustvarijo pogoje povečanja težnosti, ki nastane ob povratku. Rezultati pa niso uporabni samo za Naso, ampak tudi za raziskovanje bolezenskih stanj pri geriatričnih pacientih, ki so prav tako večji del časa mirujoči. Še klik.

Uredništvo...